Družinsko podjetje KMK Box, ki je specializirano za embalažo iz polipropilena ali kartonplasta, ki je razgradljiv in obnovljiv, zgodaj spomladi končuje svojo 22-letno poslovno zgodbo v izolski obrtni coni in se seli v Koper. Podjetje je vse do leta 2016 delovalo v partnerstvu z Igorjem Morganom, ki zdaj samostojno vodi dejavnost tiska in izdelave košev za ločeno zbiranje odpadkov.

Prepričali BMW

Največji kupec KMK Box je nemški Antalis, ki embalažo dobavlja avtomobilskim proizvajalcem, kot so Mercedes, BMW, Audi in Porsche. Pred kratkim so dobili pomemben posel za BMW, ki ga bodo izpeljali že v novih proizvodnih prostorih v Kopru. V njihovo embalažo namreč zlagajo vgradne komponente različnih oblik, velikosti in dizajna.

Samo z avtomobilsko industrijo ustvarijo skoraj dve tretjini prometa. Če so bili še pred leti izdelovalec embalaže po naročilu kupcev, so v vse večji meri zdaj že ponudnik rešitev. In prav zato so tudi dobili zadnji posel z BMW. Delajo tudi za farmacevtsko industrijo in industrijo gospodinjskih aparatov. Tako sodelujejo tudi z Gorenjem in zanj že razvijajo nov material za hrbtišče hladilnikov.

Verjame v zmerno rast

Valter Krmac, ki bo v nekaj letih vodenje podjetja predal sinu Marku, bolj kot na zelo dinamično rast, ki je podjetje leta 2016 uvrstila med nominirana podjetja za gazelo primorsko-notranjske regije, prisega na zmerno in obvladljivo rast ter je zadovoljen, da podjetje prihodke letno poveča za okoli desetino. Tudi v lanskem letu, ko so ustvarili za dobrih šest milijonov evrov prihodkov, je bilo tako in podobno zmerno dinamiko rasti načrtuje tudi v prihodnje. Je pa res, da jim bodo novi prostori v velikosti štiri tisoč kvadratnih metrov v poslopju nekdanjega podjetja Inde v Kopru z avtomatizacijo dela proizvodnje omogočali hitrejšo rast.

»Selimo se v dvakrat večje prostore. A rast je odvisna od tega, kako uspešno bomo pridobivali nove posle. Konkurenca je velika,« poudarja Krmac. Bodo pa v novih prostorih uredili za zaposlene kuhinjo in tudi fitnes, razmišljajo pa tudi o postavitvi hidroponskega sistema, saj se poigravajo tudi z idejo o izdelovanju opreme za hidroponiko.

Možnosti uporabe polipropilena je sicer veliko. Pozimi bi ga lahko v večji meri uporabljali v kmetijstvu za zaščito rastlin in za zabojčke, kot je to dobro utečena praksa v Italiji, potencial je tudi v ribiški industriji. So pa pred leti v sodelovanju s starostjo slovenskih inovatorjev Petrom Florjančičem izdelali ptičjo krmilnico, vendar pa za izdelek, ki so ga tako kot pladenj za pakiranje rib že patentirali, še niso našli prave poti na trg.

So pa glede večjega obsega investiranja zelo previdni, saj se zavedajo, da se lahko že v dveh ali treh letih ponovi kriza iz leta 2008, iz katere so sicer po Krmačevih besedah kljub padcu obsega poslov na 60 odstotkov izšli dobro. Tako se še vedno niso odločili za postavitev obrata v Srbiji, ki bi ga postavili skupaj z italijanskim partnerjem in proizvajalcem plošč, o katerem sicer razmišljajo že več let.

Ključen je razvoj

Zaposlujejo predvsem mlade, tudi v proizvodnji, kjer ves čas dela tudi nekaj študentov. So se pa odločili za štipendiranje študenta s področja embalaže, a so ostali praznih rok, saj so dobili eno samo prijavo. Sicer pa prihodnost njihovega družinskega podjetja sloni na močnem razvoju, kjer se strokovnjaki veliko naučijo od kupcev, ki imajo vedno večje zahteve, ob čemer pa si prizadevajo, da bi jim ob zahtevani rešitvi ponudili še nekaj več.

Prav zato, ker ponujajo celovito rešitev in so hkrati trajnostno naravnani, lahko dosegajo nekoliko višje cene oziroma jih kupci ne silijo v njihovo zniževanje. »Nismo najcenejši, smo pa zelo hitri pri izdelavi rešitev, zanesljivi pri spoštovanju rokov in visoki kakovosti. Kupcu je treba zagotoviti več od pričakovanega. Tako se utrjuje medsebojno zaupanje in gradi prednost pred konkurenco.«

Sicer pa je ambicija Valterja Krmaca, velikega občudovalca Nikole Tesle, ustanovitev inštituta za embaliranje, v katerega želijo vključiti vse, ki svoje izkušnje in vizijo usmerjajo v trajnostni razvoj.