V več kot sto ruskih mestih so danes potekale demonstracije proti nedemokratičnim predsedniškim volitvam sredi marca. Proteste je organiziral najbolj izpostavljen opozicijski politik Aleksej Navalni, ki ne sme kandidirati zaradi pogojne zaporne kazni. Sam pravi, da so mu kandidaturo načrtno onemogočili, ker bi lahko bil kot zares neodvisni politik vsaj do neke mere tekmec predsedniku Vladimirju Putinu, ki je še vedno priljubljen. Navalni se je danes hotel pridružiti protestom, a je spet končal za zapahi. »Pridržali so me. A to ni pomembno. Pridite v Tversko ulico (kjer so potekali protesti). Ne gre zame, ampak za vašo prihodnost,« je zapisal na twitterju. Policija je pred aretacijo, po kateri ga najbrž čaka dvajset dni pripora, vdrla v njegove prostore in naj bi iskala bombo, aretirala pa je več njegovih sodelavcev.

Volilna udeležba ni nepomembna

Putin je na oblasti že 18 let in očitno namerava tam ostati, saj lahko na volitvah kandidirajo samo politiki, ki jim je sam dovolil. Med predsedniškimi kandidati je najbrž najbolj znana precej liberalna televizijska voditeljica Ksenija Sobčak, ki je nedavno javno vprašala Putina, zakaj Navalni ne sme kandidirati. Odgovoril ji je, da »omenjenim osebam ne bo dovolil, da bi destabilizirale državo«. Še vedno ima Putinova vladavina podporo velike večine Rusov, ki so mu – kljub poslabšanju življenjskega standarda v zadnjih letih – hvaležni, da živijo veliko bolje kot pred 18 leti (najbolj jim je pomagala hitra rast cen nafte v letih 1999–2009). Cenijo ga tudi zato, ker je iz Rusije znova naredil pomembno silo v svetu. Režim utrjujeta tudi podpora pravoslavne cerkve in propaganda v medijih, ki so razen zelo redkih izjem vsi za Putina. Volitve naj bi zdaj pokazale, da ga imajo Rusi še naprej za edinega primernega voditelja Rusije. Za to potrebuje tudi visoko volilno udeležbo, vsaj 70-odstotno, tu pa mu stoji napoti Navalni. V Kremlju se tudi bojijo, da bi proti režimu mobiliziral mlade, ki se vse bolj navdušujejo nad njim.

Enainštiridesetletni Navalni hoče volitve prikazati kot veliko prevaro, zato s somišljeniki pripravlja bojkot in namerava sodelovati pri štetju glasovnic. Če 36-letna Sobčakova trdi, da je sistem mogoče spremeniti samo od znotraj, on že dolgo meni, da zaradi nedemokratičnih volitev to ni mogoče. Pravzaprav mu je Putinov režim dal prav, ko mu je osrednja volilna komisija pred dobrim mesecem dokončno preprečila nastop na volitvah.

Razkril milijardne poneverbe

Navalni si je ustvaril ime, ko je leta 2010 dokazal, da so pri gradnji sibirskega naftovoda poniknile tri milijarde evrov. Nato je leta 2011 dokazal, da je Madžarska nekemu off-shore podjetju prodala poslopje veleposlaništva v Moskvi za 16 milijonov evrov, ruska država pa ga je nato kupila za 85 milijonov evrov. Ko pa je leta 2012, spet z dokazi, obtožil Igorja Šuvalova, da kot premierjev namestnik skrbi predvsem za posle svojih podjetij, je bila mera polna in obtožili so ga, nato pa tudi obsodili, da je kradel les v podjetju, v katerem je bil zaposlen. Evropsko sodišče za človekove pravice je zahtevalo razveljavitev sodbe in odškodnino za obsojenca, a ga je Rusija še enkrat obsodila.