Previdnost še nekako razumem, pozivanje k čakanju, da se pri tem zgodi priznanje EU v celoti, tudi, ne pa neodzivanje na dejanja, ki gredo v nasprotno smer in ki pogrezajo Bližnji vzhod v novo, dolgo in globljo krizo s scenariji, ki si jih je za zdaj še težko predstavljati, a ki bodo zagotovo odsevali tudi pri priseljevanju in varnosti v Evropi oziroma pri stabilnosti, miru in prihodnosti v regiji in širše.

Dogaja se, in to v nasprotju z vsemi resolucijami varnostnega sveta Združenih narodov, Netanjahujeva politika širitve judovskih naselij na nespornem palestinskem ozemlju, in zgodila se je odločitev Donalda Trumpa o preselitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, pa še tista o polovičnem rezu sredstev OZN za Palestince. In vemo, kako se na vse to odzivajo palestinske oblasti in palestinski narod, pa tudi celotni arabski svet.

Spoštovani Jožef Horvat, o tem niste rekli ničesar. Če bi kot avtoriteta OZP obsodili ravnanje Netanjahuja in Trumpa, če ne drugo zaradi nasprotja sklepom OZN in torej tudi mednarodnemu pravu, bi vašo zadržanost ob pospešitvi procesa priznanja Palestine še nekako razumel. Ker pa tega niste storili, prebiram v vaših in strankinih stališčih le strah pred posledicami zaostrovanja odnosov z ZDA in Izraelom, četudi zavoljo njunega obnašanja. Temu se reče – pa brez zamere – servilnost, vazalstvo, podrejenost.

Pa naj vas vsaj malce tolažim. Niste edini, ki o novi zunanji politiki ameriške administracije pri nas molči. Razen vašega sogovornika, dr. Brgleza, ki si je dovolil tu pa tam nekaj pikrih na račun Donalda Trumpa – o odstopu ZDA od pariškega podnebnega sporazuma in jedrskega dogovora z Iranom, o odgovornosti ameriškega predsednika do zaostritve korejske krize, pa ne nazadnje do priznanja Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela – ni jasno in konsistentno spregovoril še nihče od slovenskih pomembnežev, ne predsednik republike, ne predsednik vlade, ne zunanji minister. Kot da zadostuje to, kar povedo močnejši evropski voditelji, kot so Merklova, Macron, Juncker in Tusk ali pa skupna evropska predstavnica za zunanjo politiko Mogherinijeva.

To, da se gre, končno, k priznanju Palestine, je tako rekoč prvi kritični odziv na račun Trumpovih nespodobnosti in za prihodnost človeštva nevarnih iger in morda spodbuda ostalim evropskim partnericam, da ravnajo enako in da se končno zgodi tudi priznanje od EU kot celote. Pa ne verjamem, dragi Jožef, da se s Trumpovimi odločitvami strinjate. Če se in sem v zmoti, pa to povejte in bo tudi vaša drža postala konsistentna.

Aurelio Juri

nekdanji član OZP DZ, Koper