Najnazorneje bi vse skupaj potrdili statistični podatki, a včasih številk niti ne potrebujemo. Omenjena problematika je pač ena takšnih, pri kateri je dovolj že, da tu in tam odpremo oči in na različnih mestih nekaj časa opazujemo dogajanje okoli nas. Denimo v slehernem lokalu, kjer je v bistvu precej žalostno videti skupine mladih ljudi, ki namesto da bi med seboj komunicirali, gledajo vsak v svoj telefon. Pa na kulturnih in športnih prireditvah, kjer nekateri več časa kot dogodku samemu namenijo snemanju le-tega z mobilnikom ter takojšnjemu objavljanju posnetkov na raznih družbenih omrežjih… In seveda tudi v prometu – denimo na pločniku, kjer lahko opazimo vedno večje število pešcev, ki sključeni gledajo v ekran svojega mobilnika ter, kar je še precej huje, za volanom avtomobila. Da, tudi v tem primeru je dovolj že malce opazovati in tisti, ki se sami ne ukvarjate z njim, boste predvsem v mestnih gnečah hitro opazili številne, ki bodisi brez sramu v roki držijo telefon in buljijo v njegov ekran bodisi sklonjeni sramežljivo kukajo nanj in hkrati vsake toliko časa pogledajo na cesto, ali se je kolona že premaknila. Da vedno bolj razširjene mode selfijev ali pa snemanja merilnikov hitrosti in centralnega zaslona avtomobila med vožnjo po avtocesti, ki sledilcem na instagramu pokažeta, kako hitro nekdo vozi ali katero skladbo v tistem trenutku posluša, niti ne omenjamo.
Ob vsem naštetem bi lahko celo pomislili, da se prenosni telefon vedno manj uporablja za izvrševanje svoje še vedno osnovne funkcije, telefoniranja, a seveda ni tako. Navsezadnje številne raziskave, tudi zadnja, ki jo je pri nas opravila Javna agencija RS za varnost prometa, potrjujejo, da je delež tistih, ki med vožnjo tako ali drugače uporabljajo telefon, približno tričetrtinski, skoraj vsi od teh pa s telefonom med vožnjo telefonirajo. A čeprav je to že samo po sebi iz že večkrat opisanih razlogov izjemno nevarno početje, je morda še bolj kakšno drugo, pri katerem smo še veliko bolj osredotočeni na dogajanje na telefonu in manj na cesti. Prav delež tega početja (pisanje sporočil, pregledovanje elektronske pošte, brskanje po spletu in družbenih omrežjih, fotografiranje, snemanje…) pa je vedno večji.
Ker podatkov o nesrečah, ki so se zgodile v času, ko je povzročitelj tako ali drugače uporabljal mobilni telefon, nimamo, lahko o njihovem številu le ugibamo. In če to storimo, zagotovo ne bi udarili mimo, če bi rekli, da jih ni malo. No, morda pa nam kmalu ne bo več treba ugibati, saj je možno, da bi ob nesrečah policisti v našem telefonu preverili aktivnosti v času nesreče. Kar je le ena od reči, ki bi utegnile izboljšati skrb vzbujajočo situacijo. Druga je hočeš nočeš predlagana višja kazen za uporabo telefona med vožnjo, naslednja pa bi lahko bila tudi nekakšna omejitev delovanja funkcij telefona v avtomobilu med vožnjo. Če nam namreč tehnologija in povezljivost omogočata vedno več, bi se določene funkcije zavoljo prometne varnosti zlahka lahko tudi omejile.
