Dva tedna po uspešnih uvodnih pogovorih so se danes v Berlinu začela konkretna pogajanja o novi nemški vladi, v kateri bi bile iste stranke kot v dosedanji. Tako so se sestali kanclerka Angela Merkel, Horst Seehofer in Martin Schulz, voditelji Krščansko demokratske unije (CDU), bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) in Socialdemokratske stranke (SPD). Do dokončnega dogovora nameravajo priti v desetih dneh, nekje do 6. februarja. Schulz pa je članom svoje stranke obljubil, da bodo lahko glasovali o koalicijskem sporazumu, preden bo začel veljati.
Merklova je optimistična
Merklova je optimistična in poudarja, da je rezultat uvodnih pogajanj, 12. januarja sklenjeni sporazum, dober. »To je dober okvir za pogajanja o vladni koaliciji,« pravi, s čimer pa tudi nasprotuje popravkom, ki jih zahtevajo socialdemokrati.
Pred dvema tednoma so CDU, CSU in SPD z okvirnim sporazumom preprečile nove volitve. Ni pa še nujno konec krize strank, ki so na volitvah septembra 2017 vse nazadovale. To še zlasti velja za SPD, ki se je takrat odločila za odhod v opozicijo. Toda decembra, po neuspešnih koalicijskih pogajanjih med CDU, CSU, liberalci in Zelenimi, je Schulz spremenil stališče. Socialdemokrati, ki so še pred 16 leti zmagali z 39 odstotki glasov, bi namreč na novih volitvah padli celo pod 20 odstotkov.
Tri velike zahteve socialdemokratov
Danes začeta pogajanja nikakor ne bodo lahka. Socialdemokrati niso več zadovoljni z uvodnim sporazumom in zahtevajo popravke na področjih socialne, zdravstvene in migracijske politike. Schulz je na kongresu 21. januarja, na katerem je komaj 56 odstotkov delegatov podprlo vstop v drugo etapo pogajanj o vladni koaliciji, obljubil, da bo na teh področjih poskušal doseči več.
Tako bo Schulz na pogajanjih zahteval, da se prosilcem za azil olajša pridružitev njihovih družinskih članov iz tujine. Od lani je kvota postavljena pri 1000 družinskih članih na mesec, v SPD pa hočejo to številko povečati. Temu najostreje nasprotuje bavarska CSU, čeprav naj bi se zavzemala za krščanske vrednote. Kongres je od Schulza zahteval tudi, da doseže odpravo neupravičenega kopičenja zaposlovanja za določen čas. Na kongresu so se spraševali, kako naj ima nekdo otroka, če ne ve, ali bo delal leto ali dve. Kongres je v sklepu tako zapisal, da bi odprava neupravičenega časovnega omejevanja delovnih pogodb »mladim omogočila več varnosti na začetku poklicne poti in jih podprla v obdobju oblikovanja družine«.
Tretja pomembna tema, ki bi lahko bila velika ovira za uspešna pogajanja o novi nemški vladi, pa je zdravstvo. Socialdemokrati zahtevajo odpravo dvojnega sistema zdravstva, enega odvisnega od zasebnega in drugega od javnega zdravstvenega zavarovanja. Zdravniki naj bi bili enako plačani. Doslej so namreč obvezne zavarovalnice za enake storitve zdravnikom plačale manj kot zasebne. Z izenačenjem plačil hočejo doseči, da bi zdravniki enako obravnavali paciente, ne glede na to, ali jih plačuje obvezno ali zasebno zavarovanje. Toda to bi dvignilo stroške javnega zdravstva in tudi zato CDU temu nasprotuje.
