Latinski Ameriki se letos obeta pestro politično dogajanje, saj bo skupno 350 milijonov volilcev Brazilije, Kolumbije, Mehike, Venezuele, Kostarike in Paragvaja izbiralo predsednike svojih držav. Po predvidevanjih analitikov tokrat ne bodo izbirali med desnimi in levimi, temveč se bodo odločali na podlagi tega, kdo je po njihovem najbolj čist in (ne)kompromitiran kandidat. Takšna domneva pa je na majavih nogah vsaj za Brazilijo.
Sporen proces zaprl vrata ponovni kandidaturi Lule
V največji latinskoameriški državi namreč v javnomnenjskih raziskavah vodi 72-letni levičarski kandidat Luiz Inacio Lula da Silva, ki ga podpira od 36 do 40 odstotkov volilcev. Toda Lula, ki je Brazilijo vodil v letih 2003–2010, je vse bliže dokončni sodni prepovedi udejstvovanja v politiki in s tem onemogočeni kandidaturi na oktobrskih predsedniških volitvah. Prizivno sodišče je namreč v sredo potrdilo njegovo obsodbo na prvostopenjskem sodišču zaradi »pasivne korupcije« in pranja denarja. Tričlanski senat mu je celo zvišal kazen z 9,5 leta na 12 let in en mesec zapora. Proti tej odločitvi se Lula lahko pritoži na dveh višjih instancah in s tem odloži začetek prestajanja kazni. Kljub temu pa je njegova kandidatura po brazilski zakonodaji skoraj nemogoča, saj osebam, obsojenim na drugostopenjskem sodišču, prepoveduje potegovanje za politične funkcije.
Lula je bil obtožen, ker naj bi od gradbenega podjetja OAS prejel darilo, to je luksuzno stanovanje v elitnem letovišču Guaruja blizu Sao Paula, v zameno za njegovo posredovanje, da je bil OAS uspešen na nekaterih razpisih državnega naftnega podjetja Petrobras. Gre za zelo polemičen sodni proces, kajti mnogi brazilski pravni izvedenci in obramba poudarjajo, da sodnik ni našel obremenilnih dokazov o tem, da bi bilo omenjeno stanovanje Lulova last, niti da bi ga kdaj uporabljal ali imel s tem kakršen koli opravek. V prid Luli je govorilo 73 zaslišanih prič obrambe in celo priče tožilstva. Sodnik naj bi se na koncu odločil na podlagi indicev, kot je v sredo utemeljeval eden od treh sodnikov pritožbenega sodišča Joao Pedro Gebran, rekoč, da »indici niso nič manj pomembni od dokazov«.
Da gre za politično sojenje, so prepričani tako Lula in vodstvo njegove Delavske stranke kot nekateri mediji in velik del brazilske javnosti. Menijo, da je v ozadju interes finančnega kapitala, ki mu želi preprečiti tretjo izvolitev na čelo države. Levica za volitve nima alternativnega kandidata, desnica pa ponuja skrajno desnega Jaira Bolsonara, ki je privrženec vojaške diktature. Zanj bi glasovalo 15 odstotkov volilcev.
Pestro po vsej ameriški celini
Državne voditelje bodo izbirali v še petih latinskoameriških državah:
Junija bodo novega predsednika države volili v Mehiki. Spopadla se bosta že večkrat poraženi levičarski kandidat Andres M. Lopez Obrador in tehnokrat Jose Antonio Meade, ki naj bi nadaljeval politiko sedanjega predsednika Enriqueja Pene Nieta. Oba sta člana Institucionalne revolucionarne stranke (PRI). Glavne teme in izzivi so nasilje, korupcija, revščina in težave z ZDA.
V Kolumbiji, kjer se spopadajo s podobnimi težavami, se bo maja za položaj potegovalo 29 kandidatov. Običajno sta najmočnejša kandidata liberalcev in konservativcev, a tudi v Kolumbiji opažajo trend odmika od tradicionalnih strank. Eden od kandidatov bo bivši poveljnik gverilske skupine FARC Rodrigo Londono.
V Venezueli je vlada pred dvema dnevoma sporočila, da bodo predsedniški volitve prej, kot je bilo napovedano, torej ne decembra, temveč pred 30. aprilom. Predsednik Nicolas Maduro je hotel s tem presenetiti opozicijo, ki je trenutno razdeljena ter brez strategije in sposobnega voditelja. Maduro pa še naprej ponuja ustaljeno gradnjo socializma, čeprav država domala razpada in čeprav celo mnogi privrženci chavizma odkrito nasprotujejo sedanjemu režimu.
V Kostariki je napovedan prvi krog predsedniških volitev 4. februarja, glavnih kandidatov je šest, aktualni predsednik Luis Solis je obtožen korupcije in se ne bo vnovič potegoval.
V Paragvaju bodo volitve 22. aprila. Predsednik Horacio Cartes ne bo vnovič kandidiral zaradi prahu, ki ga je dvignilo sprejemanje ustavnega amandmaja, s katerim predsedovanje ne bi več omejeno na en mandat.
