Dodatna zdravljenja za skrajšanje čakalnih dob bo letos očitno opravljal tudi ljubljanski center MD Medicina, ki so mu skušali pri ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc že lani na unikaten način dodeliti operacije v javnem zdravstvu. Čeprav koncesijska pogodba še vedno predvideva le ambulantno dejavnost, bi lahko letos poskrbeli za 100 operacij hrbtenice in 30 endoprotez kolka. Končne odločitve o letošnji delitvi denarja za zdravstvo vlada sicer še ni sprejela.
Nadaljevanje lanskih preobratov
Z MD Medicina bo sklenjena posebna pogodba zgolj za izvajanje letošnjega enkratnega dodatnega programa zdravljenj, pravijo na ministrstvu. Ta koncesionar ima po njihovem vse pogoje za operacije v javni mreži. Če ga v dodatni program ne bi vključili, bi bilo to »neodgovorno do pacientov, ki na storitev čakajo nad dopustno čakalno dobo«, trdijo na ministrstvu. Enako stališče so zavzeli lani, a so njihove utemeljitve takrat zbudile pomisleke v vladni koaliciji. Premier Miro Cerar je konec lanskega poletja razkril, da ima v MD Medicina osebno zdravnico in da se bo iz morebitnih glasovanj izločil. Zatrdil je, da se v odločitve ministrstva o tej zadevi nikoli ni vtikal.
Še marca lani so na ministrstvu za zdravje menili, da bo za opravljanje operacij za javno zdravstvo potrebna nova koncesijska pogodba z MD Medicina, je pokazal Dnevnikov vpogled v tamkajšnjo dokumentacijo. Zakaj so si premislili, ni bilo razvidno – če odštejemo pravno mnenje dr. Franca Grada, ki so ga na ministrstvu prejeli od MD Medicina. To mnenje se sklicuje na koncesijsko odločbo, ki v nasprotju s koncesijsko pogodbo omogoča bistveno širšo interpretacijo obstoječe koncesije.
Direktor MD Medicina Matevž Gorenšek pravi, da bodo počakali na končno odločitev oziroma sporočilo, da lahko začnejo opravljati operacije. Še vedno meni, da operacije v enkratnem dodatnem programu omogoča že sedanja koncesija, a so že pred časom zaprosili tudi za koncesijsko pogodbo za operacije. »Na odgovor še vedno čakamo,« pravi Gorenšek.
Do pristopa Kolar-Celarčeve pa ostaja kritičen nekdanji minister za zdravje in podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar. Če so bolniki, ki jih je ministrstvo lani prenagljeno napotilo na MD Medicino, ostali brez mesta na čakalnih seznamih, lahko letošnjo potezo delno razume. »Ostajajo pa pomisleki. Če bi se dosledno odločili za tako prakso, bi to vplivalo tudi na mnoge druge koncesionarje, pri katerih pogodba predvideva samo ambulantno dejavnost.«
Stotine dodatnih ortopedskih operacij
V zdravstvu bodo, če bodo enkratni program zdravljenj za skrajšanje čakalnih dob tokrat v celoti uresničili, letos opravili 4367 dodatnih operacij. Največ bo ravno dodatnih operacij v ortopediji: 584 bo na primer artroskopij, 403 endoproteze kolka, 300 bo dodatnih endoprotez kolena in 460 operacij hrbtenice. Za enkratni dodatni program bo letos na voljo 16,6 milijona evrov. Največ dodatnih zdravljenj (786) bodo lahko opravili v UKC Ljubljana, sledi mariborski UKC s 691 operacijami.
V primeru urologije in revmatologije, kjer imajo težave s pomanjkanjem zdravnikov, bo pristop drugačen. Obeta se dodano plačilo materiala za urološke operacije in revmatološka zdravljenja. Že ob prvem revmatološkem pregledu bodo lahko tako opravili vse preiskave in bolniku postavili diagnozo, je včeraj napovedala Kolar-Celarčeva. Splošni dogovor, s katerim bo dorekla letošnje financiranje zdravstva, bo vlada predvidoma obravnavala naslednji teden.
