Evropski notranji ministri so na današnjem neformalnem srečanju v Sofiji obnovili razpravo, kako reformirati evropski azilni sistem. Njegova reforma se lani ni premaknila nikamor zaradi razhajanj držav članic glede kvotnega sistema za premestitev prosilcev za azil. Toda po ambicioznem časovniku evropskih voditeljev bi morale članice dogovor o reformi azilne politike sprejeti do konca junija tudi zato, da bi lahko napredovali tudi pri preostalih reformnih prizadevanjih. S tem namenom so se na predlog bolgarskega predsedstva odločili vprašanje premestitvenih kvot postaviti na konec pogajanj.
Bolgarsko predsedstvo podprlo nemški predlog
Višegrajske države članice kvotnemu sistemu premestitve prosilcev za azil iz Grčije in Italije v druge države EU ves čas ostro nasprotujejo. Večkrat so ponudile drugačno obliko solidarnosti s tema državama, predvsem v obliki množičnejše napotitve varnostnih organov za zaščito zunanjih evropskih meja oziroma finančne pomoči za upravljanje migracij.
Kako težavna bodo pogajanja o odprtih vprašanjih (med pomembnejšimi je reforma določila dublinske uredbe, da lahko begunci prošnjo za azil vložijo zgolj v tisti državi, kjer so prvič vstopili na ozemlje EU), je opozoril nemški notranji minister Thomas de Maiziere. Po njegovem mnenju bo vprašanje pravične razdelitve prosilcev za azil najtežje. Zato je pokazal pripravljenost, da se vprašanje kvot za zdaj pusti ob strani in se o njem odloča ob koncu pogajanj, napredek pa bodo poskušali doseči pri drugih odprtih vprašanjih.
Prav takšen pristop je danes prevzelo bolgarsko predsedstvo EU, kar je po zasedanju potrdil bolgarski notranji minister Valentin Radev. Vse države članice se zavzemajo za reformo azilnega sistema, ki mora biti močan in uravnotežen za vse, preprečevati mora sekundarna gibanja migrantov in bolje uravnotežiti odgovornost ter solidarnost držav članic, je še poudaril.
Evropska komisija sicer vztraja pri sistemu kvot, ki ga zaradi premestitve 31.000 prosilcev za azil iz Grčije in Italije v druge države EU označuje za zgodbo o uspehu. Čeprav je komisar za migracije Dimitris Avramopulos menil, da je treba preseči delitev med vzhodom in zahodom okoli vprašanja kvot, je vendarle vztrajal, da si solidarnosti države ne bi smele razlagati različno. Kljub podpori ministrov za bolgarski predlog, da se odločanje o kvotnem sistemu odloži na konec pogajanj, je Avramopulos po koncu zasedanja dejal, da stališče komisije ostaja nespremenjeno. Da bi lahko med bolgarskim predsedstvom EU dosegli splošni napredek, se mora nadaljevati delo pri vseh medsebojno povezanih delih evropske azilne reforme, je poudaril.
Slovenski predlog: ob vsaki migracijski krizi sprotna odločitev
Komisija je za upravljanje množičnega prihoda migrantov na zunanje evropske meje že pred časom predlagala trajni krizni mehanizem, ki bi bil skupen vsem državam članicam. Slovenija se sicer zavzema, da bi ta krizni mehanizem izločili iz predloga dublinske uredbe in ga umestili v posebno zakonodajo, ki bi temeljila na direktivi o začasni zaščiti. Ta predlog je danes ponovno predstavil državni sekretar Andrej Špenga.
Po slovenski zamisli bi iz dublinske uredbe izvzeti krizni mehanizem sprožili ob množičnih prehodih migrantov. Veljati bi začel, ko bi ga na predlog evropske komisije potrdil svet EU. Po tem predlogu bi se tako države EU ob vsaki posamični krizi odločile, kakšne nacionalnosti bodo begunci, ki jih bodo sprejemale. To bi pomenilo, da bi zaščito dobili tisti, ki bi jo resnično potrebovali. Prav tako pa bi vsakič znova določili število oseb, ki bi jih bile države pripravljene sprejeti, pri čemer pa bi morale biti znane zmogljivosti države po vnaprej določenih merilih. Zaščito bi te osebe dobile zgolj začasno – za eno leto z možnostjo podaljšanja.
