Predsednik ESČP Guido Raimondi je v predstavitvi statističnih podatkov izpostavil, da se je sodišče sicer soočilo s precejšnjim povečanjem števila novih tožb - vloženih jih je bilo 63.350 ali 19 odstotkov več kot v letu 2016, vendar jih je bila velika večina zavrnjenih, ker pritožniki še niso izkoristili vseh pravnih možnosti v domačem pravosodju.
Večina novih tožb je sicer podobno kot že leta 2016 prišla iz Turčije, kjer so še vedno v veljavi izredne razmere po poskusu državnega udara leta 2016.
Večina primerov je romunskih, sledi Rusija
Ob koncu lanskega leta je bilo pred sodiščem odprtih 56.250 primerov, kar je za 29 odstotkov manj kot ob koncu leta 2016, ko je bilo odprtih 79.750 primerov. Večina, kar 17,6 odstotka vseh, jih je odprtih proti Romuniji, sledijo pa Rusija (13,8 odstotka), Turčija (13,3 odstotka), Ukrajina (12,6 odstotka) in Italija (8,3 odstotka).
Iz Slovenije je pred sodiščem 127 primerov. Šest jih je že bilo sprejetih v obravnavo, za ostale pa še poteka postopek ugotavljanja o pristojnosti sodišča. Kar 1818 pa jih je bilo v lanskem letu zavrženih.
Statistično gledano je ESČP lani izreklo skoraj za osemkrat več razsodb kot leta 2016 - 15.595 v primerjavi z 1927. Vendar je bilo veliko teh razsodb združenih, s čimer se je število odločenih zadev s sodbo dejansko zmanjšalo na 1068. To sicer še vedno pomeni za osem odstotkov večjo produktivnost sodišča na področju izrečenih sodb, so izpostavili v poročilu, ki obsega 186 strani.
Največ razsodb je bilo o Rusiji
Med temi 1068 razsodbami jih je bilo največ izrečenih o Rusiji - 305. Od tega so bile v 293 primerih ugotovljene kršitve Evropske konvencije za človekove pravice. 116 sodb je bilo izrečeno še proti Turčiji, med večjimi »kršiteljicami« pa so še Ukrajina (87 sodb), Romunija (69 sodb), Bolgarija (39 sodb) in Grčija (37 sodb).
Glede Albanije, Andore in Liechtensteina lani ni bilo izrečene nobene sodbe, Slovenija pa je z 12 razsodbami nekje v sredini seznama 47 članic Sveta Evrope. V primerjavi s sosednjimi državami pa se je na tem področju odrezala »najbolje« - proti Avstriji in Madžarski je bilo izrečenih 24 sodb, proti Hrvaški 28, proti Italiji pa 31.
V desetih od dvanajstih slovenskih primerov ugotovljene kršitve
Od 12 izrečenih sodb v zvezi s Slovenijo v letu 2017 so bile kršitve ugotovljene v desetih primerih. Enkrat za primer nezadostne oz. premalo učinkovite preiskave, dvakrat za kršitev pravice do poštenega sojenja, enkrat za primer predolgega sojenja, enkrat tudi za primer obsodbe za dejanje, ki v času storitve ni bilo opredeljeno kot kaznivo dejanje, po enkrat za nespoštovanje pravice do ustrezne odškodnine in za kršitev prepovedi diskriminacije, še štirikrat pa za kršitev pravice do lastnine.
Skupno je bilo v zvezi s Slovenijo doslej (statistika za članice gre nazaj do leta 1959) izrečenih 353 sodb, od tega 329 »obsodilnih«, v 19 ni bilo ugotovljenih kršitev, v štirih primerih so bile dosežene poravnave, ena pa je bila »posebna« (v to kategorijo spadajo sodbe glede pravičnega zadoščenja, revizija, začasne odredbe in odločitve glede pristojnosti sodišča).
Največkrat je bila proti Sloveniji ugotovljena kršitev pravice do ustrezne odškodnine (266) in do sojenja v razumnem roku (263). 21-krat pa je bila izrečena tudi sodba zaradi nečloveškega in poniževalnega ravnanja, 19-krat pa zaradi kršitve pravice do pravičnega sojenja.
