Vojaška ladja je zasidrana v reki Potong in je del muzeja osvobodilne vojne, ki se bohoti v središču prestolnice. Na tisoče Severnokorejcev vsak dan prisluhne zgodbi o
tem, kako je mornarica majhne, tehnološko manjvredne države osramotila močno in veliko vojaško silo. Boj pa se, tako razlagajo obiskovalcem, bije še danes, saj se »David« vse odtlej še vedno upira sovražnemu »Goljatu«.
Vodička Jang Un Hje obiskovalce na vodenih ogledih opozarja na luknje nabojev in odrgnine, ki so jih na ladji pustili šrapneli, ter pripoveduje dramatično zgodbo, ki se je pričela 23. januarja 1968. Ladja Pueblo sicer ni bila najbolje opremljena za boj, v katerem je življenje izgubil en ameriški mornar, ostalih 82 pa so jih zajeli Severnokorejci, poroča AP. Poleg tega, da so bili osramočeni, so Američani takrat izgubili tudi ogromno tajnih dokumentov in vojaške opreme, ki jih mornarjem ni uspelo pravočasno uničiti. Tako sta Severna Koreja in njena zaveznica Sovjetska zveza dobili vpogled v kompleksno tehnologijo, ki je stala za ameriškimi kriptografskimi sistemi, navaja AP. Težava je bila, da Severnokorejci niso razumeli sistemov in delovanja, kar pa so skušali »izvleči« iz talcev. Zaslišanja so bila dolga in brutalna. »Zadrževali so nas enajst mesecev, nas vsak dan pretepali, poniževali in stradali. Delali so nam vse, kar jim je padlo na pamet,« se je leta 2016 za časnik Post spominjal eden od zajetih vojakov, Tom Massie.
Severnokorejci so po zajetju sprva lepo ravnali s talci - vsak je imel svojo sobo, zdravnik in medicinska sestra sta bila venomer na voljo. Po začetku zaslišanj pa se je vse spremenilo. Ameriška nacionalna varnostna agencija NSA je pred leti objavila seznam tehnik »zaslišanj«: ujetniki so morali po tleh »hoditi« po kolenih, nad glavo so morali dolgo časa držati stole, v sosednji sobi so proizvajali grozljive zvoke, da bi mislili, da pobijajo njihove kolege, pretepanje, grožnje s smrtjo (medtem ko so jim v glavo uperili pištolo)...
Zajetje ladje in talcev bi na vrhuncu hladne vojne lahko povzročilo izjemno resen vojaški konflikt, saj so ZDA v Japonsko morje že poslale letalonosilke ter zahtevale takojšnjo izpustitev talcev. Severnokorejci pa ameriških ujetnikov niso želeli predati brez njihovega javnega priznanja. Zgodba se je končala konec decembra istega leta, ko je ameriški general in glavni pogajalec, major general Gilbert H. Woodward, podpisal izjavo, v katerem so ZDA priznale, da je ladja »nezakonito vdrla v teritorialne vode Severne Koreje«. Woodward je sicer tako pred podpisom kot tudi po njem zanikal vse, kar je pisalo v izjavi, saj da je bil to edini način za rešitev talcev, ki so jih imeli v ujetništvu skoraj celo leto.
