Ob vseh polemikah in škandalih, ki so se v prvem letu predsedovanja Donalda Trumpa pojavljali skoraj vsak dan in enako hitro tonili v pozabo, pa se je eden ves čas vlekel kot jara kača ter napovedoval nevihto nad Belo hišo. Zdaj kaže, da ta prihaja. Ekipa posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, ki preiskuje morebitno tajno predvolilno dogovarjanje Trumpove volilne kampanje z Rusijo ter morebitno predsednikovo oviranje pravice, je po poročanju ameriških medijev opravila vrsto zaslišanj nekdanjih in sedanjih najtesnejših sodelavcev predsednika. Nakazala naj bi tudi, da si želi zaslišati še samega Trumpa.
Trump šefu FBI: Koga ste volili?
Po ocenah analitikov Mueller od lanskega maja, ko je začel preiskavo, zelo načrtno zateguje zanko okoli Bele hiše in primer gradi od spodaj navzgor. Zdaj je prišlo na dan, da je njegova ekipa nedavno zaslišala pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa, šefa Cie Mika Pompa in nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja, ki ga je Trump maja lani odstavil. Z Muellerjem sodeluje nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn, na pogovor naj bi pristal bivši Trumpov strateg Steve Bannon, potem je tu še vrsta drugih pričanj bolj ali manj visokih članov Trumpovega kroga.
Mueller preiskuje najmanj dve stvari: ali so predstavniki Trumpove kampanje ponujali usluge Rusiji v zameno za pomoč njenih predstavnikov v volilni bitki proti demokratki Hillary Clinton ter ali je Trump oviral preiskavo, ki jo je o tem sprožil šef FBI Comey. Eno ključnih vprašanj za to drugo preiskavo se skriva v razlogih, zakaj je Trump Comeyja maja lani odstavil. V zdaj že razvpitih Comeyjevih zapiskih o srečanju s Trumpom piše, da mu je predsednik v pogovoru na štiri oči namignil, naj opusti preiskavo o tem, ali je Flynn ruskemu veleposlaniku res obljubljal omilitev sankcij proti Rusiji.
Ameriški mediji še poročajo, da naj bi Trump po odstavitvi Comeyja na spoznavnem srečanju spraševal začasnega vršilca dolžnosti šefa FBI, kako je glasoval na volitvah, in se pritoževal zaradi povezav njegove soproge s skupinami, ki so blizu Clintonovi.
Republikanci slutijo nevarnost
Vse to so dogodki, o katerih bi imel Mueller veliko zelo konkretnih vprašanj za Trumpa. Po poročanju CNN trenutno potekajo pogovori med predsednikovimi odvetniki in Comeyjevo ekipo o tem, kako naj bi pričanje Trumpa potekalo. Bela hiša bo verjetno želela, da na vprašanja odgovori pisno, Mueller pa, da je intervju v živo in posnet. Vprašanje je tudi, ali bo Trump lahko imel poleg odvetnike.
Vse to sicer še ne pomeni, da bo Mueller predsednika obtožil – na koncu lahko ugotovi, da nepravilnosti ni bilo. Toda že samo pričanje v živo prinaša pasti za Trumpa. Ne gre pozabiti, da večina politikov v ZDA, ki se znajdejo v preiskavi, na koncu ni v nevarnosti zaradi domnevnih nepravilnosti, ampak zaradi laganja pod prisego. Ne nazadnje se je to zgodilo tudi, ko je bil ameriški predsednik nazadnje zaslišan – pred dvajsetimi leti, ko je Billa Clintona v postopek za odstavitev spravilo pričanje v spolnem škandalu s pripravnico. Da republikanci pasti, ki grozijo Trumpu, jemljejo resno, kaže tudi podatek, da so začeli spet poudarjati, da so nekateri v Muellerjevi ekipi domnevno pristranski in nastrojeni proti predsedniku, saj so pred časom prišla na dan njihova protitrumpovska sporočila.
