Razraščajoči protekcionizem in pomanjkanje volje za spopad s podnebnimi spremembami sta bila povod, da je indijski premier Narendra Modi kot uvodni govornik na letošnjem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu ocenil, da se svet odvrača od globalizacije. Ne da bi posebej izpostavljal ZDA, je pri tem omenil uvajanje novih carinskih dajatev, rušenje večstranskih trgovinskih sporazumov in zmanjšanje čezmejnih naložb. Ob rastoči protekcionizem, zajet v agendi Donalda Trumpa, ki je z odločitvijo o carinah na pralne stroje in sončne zbiralnike tako rekoč posredno že nagovoril 3000 letošnjih udeležencev WEF, sta se v torkovih nastopih obregnila tudi kanadski premier Justin Trudeau in brazilski predsednik Michel Temer. Kanadčan je pri tem zadovoljen objavil, da se je enajst azijsko-pacifiških držav sporazumelo o vsebini transpacifiškega partnerstva (TPP), ki ga je leta 2009 zastavil tedanji ameriški predsednik Barack Obama, Trump pa lani iz njega izstopil. TTP bo enajsterica držav po Trudeaujevih besedah podpisala prihodnji mesec na srečanju v Čilu.
ZDA vračajo kritike
Ameriški zakladnik Steven Mnuchin in trgovinski minister Wilbur Ross, ki sta že v Davosu, sta poteze svoje vlade odločno zagovarjala. Kar zadeva TPP, je Mnuchin dejal, da ga »še niso pospravili z mize«, čeprav se ZDA bolj navdušujejo nad dvostranskimi sporazumi. Ross pa je kritike novega ameriškega protekcionizma odpravil z izjavo, da »so številne države retorično zelo zavzete za svobodno trgovino, obenem pa izvajajo ekstremni protekcionizem«. Trudeaujev nastop pa je ocenil tudi kot pritisk Kanade na Washington v ponovno odprtih tristranskih pogajanjih z Mehiko o severnoameriškem prostotrgovinskem sporazumu NAFTA.
Posebej pričakovana sta bila v Davosu današnja nastopa Angele Merkel in Emmanela Macrona. Nemška kanclerka je pritegnila kritikam Trumpove protekcionistične politike ter svetovala državam, ki se pritožujejo zaradi nepoštenih trgovinskih odnosov, da se osredotočijo na multilateralne in ne enostranske rešitve, nato pa se obrnila k Evropi. Za staro celino je dejala, da »mora vzeti usodo v svoje roke«, pri čemer jo po njenem mnenju čaka veliko dela. »Opažamo vzpon nacionalizma in populizma ter razdiralno ozračje v mnogih državah. Prepričani smo, da nam izolacionizem ne bo pomagal. Potrebujemo sodelovanje,« je pribila in se vprašala, ali se iz zgodovine res nismo ničesar naučili. V zvezi z britanskim izstopanjem iz EU je dejala, da si Nemčija in njeni evropski partnerji želijo dobre odnose z Londonom tudi po brexitu, a dodala, da ne bo nobenega odstopanja od temeljnih načel EU. »Biti član skupnega trga pomeni spoštovanje načela svobodnega gibanja. Glede tega ne bo kompromisa,« je poudarila Merklova.
Macron želi 10-letno strategijo EU
Francoski predsednik Macron je po drugi strani ocenil, da je globalizacija v veliki krizi, o Evropi pa rekel, da mora še letos izdelati svoj desetletni strateški program, pri čemer je poudaril, da »tisti, ki v Evropi ne želijo z nami naprej, ne bi smeli ovirati naših ambicij«. Ne da bi Trumpa imenoval, pa se je na njegov račun pošalil z ustanoviteljem WEF. Ko je omenil, da bi lahko letošnji visoki sneg v Davosu pri kom vzbudil dvom o podnebnih spremembah, je Klausu Schwabu navrgel: »K sreči letos niste povabili nikogar, ki bi dvomil o globalnem segrevanju.«
Z žgočo temo EU v mislih sta danes družno nastopila še premierja Italije in Grčije Paolo Gentiloni in Aleksis Cipras. Zaradi pomanjkanja solidarnosti v begunski krizi sta oštela države srednje in vzhodne Evrope in s tem v zvezi napovedala naporna pogajanja o proračunu Unije.
