Slabih šest tednov pred italijanskimi parlamentarnimi volitvami je nekdanji premier Silvio Berlusconi lahko zadovoljen. Našel je tržno nišo za svojo desničarsko koalicijo, ki jo prikazuje kot rešitev pred populističnim Gibanjem petih zvezd. Ta ima podporo predvsem med mladimi, Berlusconi pa ve, da se prebivalstvo v Italiji stara in da mladi ne volijo. Paradoks je, da uspešno prepričuje volilce, da lahko samo on prinese stabilnost, čeprav je povezan z vsemi mogočimi škandali in je klavrno vodil Italijo v letih 2001–2011, tako da je glavni krivec za več kot desetletno stagnacijo gospodarstva in veliko zadolženost Italije.

Strasbourg kot zadnji up

Enainosemdesetletni milijarder v volilni kampanji ostaja živahen in tudi tako zavrača pomisleke, da je prestar za vodenje države. »Počutim se kot mladenič,« je odvrnil televizijski voditeljici. Dan in noč daje intervjuje za televizijske postaje in je do konca izkoristil svoj televizijski imperij. Vendar imajo Berlusconijeve ambicije pred sabo resno oviro. Leta 2013 je bil obsojen za davčno utajo, zato šest let ne sme opravljati javnih funkcij. Zoper razsodbo sicer čaka odločitev evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, a te pred volitvami 4. marca verjetno ne bo. Kljub vsemu pa je njegova osebnost ključna za stranko Naprej Italija in za desno koalicijo, v kateri so še – kot vedno od njegovega vstopa v politiko leta 1994 – skrajno desna Severna liga in nekdanji fašisti.

Izgubljeni demokrati

Analitiki opozarjajo, da bi Italija po volitvah lahko ostala politično razklana. Za večino bi bilo po sedanjem volilnem sistemu dovolj že 40 odstotkov glasov, a ni jasno, ali bo desnici to uspelo. Če ji ne bo, bi lahko sklenila koalicijo s ta čas vladajočo levosredinsko Demokratsko stranko. Tej napovedujejo hud polom. Njihov voditelj Matteo Renzi se je kot premier v letih 2014–2016 preveč bahal kot veliki reformator in preveč obljubljal, premalo pa pokazal, v čem se razlikuje od desnice, s čimer je odvrnil velik del levice. Demokrati naj bi po zadnjih anketah dobili okoli 20 odstotkov glasov, Berlusconijeva koalicija blizu 40 odstotkov. Med strankami je sicer najmočnejša Gibanje petih zvezd s 30 odstotki podpore, Berlusconijevi Naprej Italiji jih napovedujejo sedemnajst.

Premier morda Salvini

Ni povsem izključeno, da ne bo v Berlusconijevi koaliciji največ glasov in vodilno vlogo dobila Severna liga, njen voditelj Matteo Salvini pa bi bil potem premier – takšen dogovor vsaj imata z Berlusconijem, trenutno pa ju loči pet odstotkov. Severna Liga je vse bolj samo protipriseljenska stranka in zato tudi vse bolj samo Liga. Salvini ima namreč velike ambicije, da stranka dobi podporo v srednji in južni Italiji. Koalicija vsekakor računa na glasove nasprotnikov migrantov in beguncev.

Koalicija namerava znižati davke, predvsem tistim z velikimi prihodki, s čimer naj bi privabila tuji kapital. Njeni volilci so zlasti navdušeni nad napovedano ukinitvijo davka na prebivališče. In medtem ko Berlusconi obljublja minimalno pokojnino 1000 evrov, program koalicije skoraj ne omenja boja proti brezposelnosti mladih, ki je na jugu tudi več kot 50-odstotna. Znižanje davkov in zvišanje pokojnin namerava Berlusconi omogočiti z manjšimi izdatki (najbrž za socialno državo in šolstvo), privatizacijo in – bojem proti davčnim utajam.