Referendum septembra 2017 o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom (ZIUGDT) je s skromno udeležbo 46,5 odstotka volilcev in skromno večino 53,5 odstotka potrdil zakonsko ureditev. Vendar ni prinesel tudi težko pričakovane končne rešitve. Kot pritiče gordijskemu vozlu, se je vse skupaj le še bolj zapletlo.
Civilna iniciativa Državljani se ne damo si po izgubljenem referendumu z vsem razpoložljivim arzenalom pravnih sredstev prizadeva ustaviti projekt. Vladna stran pa ravna nasprotno. Sprejema vse možne ukrepe, da bi do volitev projekt pripeljala vsaj do izvajanja pripravljalnih del na izbrani trasi drugega tira.
Vse bliže smo tudi končni odločitvi o sodelovanju Madžarske kot edine zaledne države v projektu 2TDK. Meddržavni sporazum, s katerim bo Madžarska pridobila poslovni delež v družbi 2TDK, še ni dogovorjen. Kakšna so pričakovanja Madžarske glede koristi, ki naj bi jih pridobila z vložkom 200 milijonov evrov v osnovni kapital družbe 2TDK, ni nobena skrivnost. To so vsa tista vprašanja, ki jih navajajo nasprotniki sodelovanja Madžarske v projektu 2TDK. Poleg soupravljanja družbe 2TDK je to tudi koncesijska pogodba in koncesijsko območje, solastništvo Luke Koper, ugodnosti za madžarske prevoznike v tovornem prometu, primeren donos vloženega kapitala in morebiti še kaj.
Madžarska ima v meddržavnih pogajanjih določeno prednost. Gre za okoliščino, da je slovenska stran pod pritiskom bližnjih parlamentarnih volitev. Njen manevrski prostor je bistveno omejen, saj mora meddržavni sporazum z Madžarsko čim prej spraviti pod streho. Izjava državnega sekretarja Lebna, češ da bo zadnjo besedo o tem aktu imel državni zbor, ne pomirja. Celo nepoznavalci dobro vedo, da je naknadno razpravljanje o že izbrani vladni varianti precej podobno zvonjenju po toči.
Zaskrbljenost porajajo številne neznanke v ravnanju slovenske strani. Nedavni dogodki v Luki Koper (LK), to je zamenjava nadzornikov in uprave LK, ne vzbujajo ravno zaupanja javnosti. Videti je, da se je vlada odločila odpraviti sleherno možnost, da bi morebitni ugovori uprave LK meddržavnemu sporazumu ovirali izvajanje projekta 2TDK.
Vendar to ne pomaga kaj dosti. Nepričakovano oviro v zvezi s pritožbo civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo predstavlja odločitev vrhovnih sodnikov. V ustavno presojo so ustavnemu sodišču posredovali dva zakona, zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter dele zakona o volilni in referendumski kampanji. Vrhovni sodniki so očitno ocenili, da bi se pritožba civilne iniciative zaradi nedorečene zakonodaje zanesljivo znašla tudi na US.
Kdaj in kako se bo gordijski vozel 2TDK razpletel, ni mogoče napovedati. Tako enostavno kot v legendi o gordijskem vozlu, z enim samim dobro merjenim zamahom z mečem, zanesljivo ne.
Primeri, kot so TEŠ 6, obravnavani 2TDK in podobni, so sami po sebi dokaz, da je nekaj močno narobe tudi v sistemu, ne pa le pri ljudeh v oblastnih institucijah. Resnica je, da so volitve in referendum politično orodje, zrelo za odpad. Ne verjamete? Zastavite si vprašanje, koliko ljudi verjame, da bi bila danes za potovanje po zraku povsem primerna uporaba toplozračnih balonov namesto sodobnih potniških letal. Zelo verjetno nihče ne bi izbral balona. Če je to samoumevno, zakaj potem vztrajamo pri predstavniški (volilni) demokraciji, volitvah in referendumu, ki so politična orodja iz obdobja pojava toplozračnih balonov?
Prihodnost in tudi sedanjost ne moreta temeljiti na volilni demokraciji. Potrebujemo nevolilno predstavniško demokracijo. Njeno orodje pa je žreb namesto volitev in postopek preudarnega presojanja po kriteriju dolgoročne blaginje večine ljudi. To, ne pa volilni fundamentalizem, je neposredna demokracija prihodnosti. Volitve so danes na žalost le še orodje, ki zagotavlja, da ljudstvo ne dobi preveč moči.
Nevolilna demokracija ni nič novega. Uporabljena je bila že v davni antiki in tudi v sodobni Irski, Belgiji. Jasno, politiki o njej ne govorijo, saj volitve delujejo kot fosilno gorivo današnje politike. Kako preprosto bi lahko uresničevali projekte, podobne 2TDK! Zgolj z naključno izbiro (žrebom) skupine 50–60 državljanov, ki bi zastavljali vprašanja strokovnjakom in politikom ter preudarno presojali. In zakaj tega ne storimo vsaj pri takšnih projektih, kot je 2TDK? Ker bi moč naših sodržavljanov na oblasti usahnila, podobno kot izpuhti zrak iz predrtega balona.
Janez Krnc, Litija
