Medtem ko naj bi igre v Sočiju po ocenah stale okoli 50 milijard evrov in mednarodnemu olimpijskemu komiteju počasi zmanjkuje kandidatov za tako širokogrudna zapravljanja, se spreminja tudi miselnost morebitnih kandidatov. Tako oba župana zagotavljata, da bi se igre Avstrija 2026 »vrnile h koreninam«, kar v prevodu pomeni, da bi zapravljali bistveno manj in izkoristili že obstoječa tekmovališča znotraj države pa tudi v bližnji soseščini. Denimo na Bavarskem, pravijo. Če bi se ozrli bližje, kar čez južno mejo, bi jim bil nekdanji mestni oče štajerske prestolnice bolj slab zgled. Ko si je pred leti tedanji župan Franc Kangler zaželel univerzijade, je namreč pozabil tako na varčnost »korenin« kot na to, da bi slavo mednarodne prireditve delil še s kom v državi. Univerzijada bo v Mariboru, ali pa je ne bo v Sloveniji, je takrat sporočil v Ljubljano, od koder je za svoje velikopotezne načrte hotel več sto milijonov evrov. Mlajša zgodovina uči, da potem univerzijade res ni bilo, ne v Mariboru ne v Sloveniji. Mednarodna univerzitetna športna zveza je namreč slovenskim organizatorjem odvzela pripravo največjega zimskega študentskega športnega dogodka, ob tem pa nismo izgubili le dobrega imena, temveč tudi tri milijone evrov, ki smo jih plačali za kotizacijo.