Kraljević, nekdanji hrvaški veleposlanik v Italiji in dolgoletni član strokovne komisije za hrvaške meje, je poudaril, da je glede na dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, ki jo je ratificirala tudi Hrvaška, tudi arbitražni sporazum nad hrvaško nacionalno zakonodajo, Slovenija in Hrvaška pa naj bi ga izvajali v dobri veri.
Ne gre toliko za problem EU kot problem Hrvaške
»Hrvaški sabor je nacionalno telo. Z enostranskimi odločitvami nacionalnih teles ni možno spreminjati ali suspendirati mednarodnih pogodb,« je dejal Kraljević v pogovoru, ki je danes objavljen na spletni strani reškega časnika. Meni, da ima predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker prav, ko trdi, da ne gre toliko za problem EU, kot je to problem Hrvaške.
Kraljević je prepričan, da je Hrvaška ravnala napačno, ko je zavrnila zahtevo arbitražnega sodišča, naj pojasni, zakaj je zapustila arbitražni postopek julija 2015 po izbruhu škandala s slovenskim sodnikom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik.
»Arbitražno sodišče je na podlagi pravilnika stalnega arbitražnega sodišča podrobno pojasnilo, da Hrvaška ni imela pravice enostransko zapustiti arbitražnega postopka,« je povedal. Spomnil je, da je sodišče na koncu ugotovilo, da pogovori med Sekolcem in Drenikovo kot tudi morebitno protipravno dodani dokumenti v primer niso bistveno kršili arbitražnega postopka.
Rešitev vidi v podpisu novega dvostranskega sporazuma
Kraljević je tudi izpostavil, da je Slovenija z arbitražnim sporazumom umaknila svoje pomisleke pri nadaljevanju hrvaških pogajanj v EU ter da je vprašljivo, kaj bi v tem smislu pomenil suspenz celotnega sporazuma. Tudi arbitražno sodišče je opozorilo, da je uveljavitev arbitražnega sporazuma omogočila Hrvaški polnopravno članstvo v EU.
Dodal je, da arbitražno sodišče ni soglašalo s hrvaškim postopkom izstopa iz arbitražnega sporazuma zaradi več razlogov. Poleg tega, da Zagreb ni želel podrobno pojasniti svojih ravnanj, so opozorili, da v mednarodnem pravu ni možno enostransko poseči v vsebino mednarodnih pogodb.
Kraljević ocenjuje, da je tudi EU precej pozno priznala veliko napako, ko je dovolila članstvo v EU državam, ki odprtih vprašanj meja s sosedami niso pripravljene reševati v skladu z mednarodnim pravom.
Menil je še, da je arbitražno odločitev možno uveljaviti samo s podpisom novega dvostranskega sporazuma, ki bo omogočil nadaljevanje sodelovanja, dialoga in skupnega dela strokovnjakov pri operativni implementaciji arbitražne sodbe.
