V Sloveniji sta na voljo oba javnozdravstvena ukrepa, ki dokazano zmanjšujeta obolevnost za rakom materničnega vratu: državni presejalni program Zora in cepljenje proti humanim papiloma virusom (HPV), ki povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu. Obolevnost za rakom materničnega vratu se je pri nas po uvedbi državnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu Zora v letu 2003 že zmanjšala za polovico.
Vendar se preventivnih pregledov, ki jih na tri leta opravljajo ženske med 20. in 64. letom starosti, premalo udeležujejo ženske po 50. letu, ki v zadnjih letih tudi najpogosteje zbolevajo za rakom materničnega vratu. »Zato jih pozivamo, naj ne nehajo hoditi na preglede. Ženske naj se presejalnih pregledov redno udeležujejo vse do 64. leta, če so brisi materničnega vratu do takrat negativni, lahko varno prenehajo hoditi na preglede,« je ob začetku tedna boja proti raku materničnega vratu povedala Urška Ivanuš, epidemiologinja pri državnem programu Zora, ki deluje v okviru Onkološkega inštituta Ljubljana.
Cepljenje okužbo prepreči
Ženske, ki se redno udeležujejo presejalnega programa Zora, imajo 80 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo zbolele za rakom materničnega vratu, saj na preventivnih pregledih morebitne spremembe materničnega vratu odkrivajo, še preden se razvijejo v raka. Rak se razvije po dolgotrajni okužbi z nekaterimi nevarnimi različicami HPV. S cepljenjem okužbo s HPV preprečimo; če bo manj okuženih, ne bo samo manj raka, ampak bo tudi manj predrakavih sprememb, ki zahtevajo zdravljenje, ki lahko ima za ženske dolgoročne zdravstvene posledice. Pričakujejo, da lahko s cepljenjem preprečijo 70–90 odstotkov primerov raka materničnega vratu.
Vendar je pri nas po zadnjih podatkih proti HPV cepljenih manj kot polovica šestošolk. »To ni katastrofalen rezultat, saj je polovica vseeno cepljena, a si želimo večji odstotek cepljenih,« je povedala epidemiologinja. »Danes vemo, da bodo necepljene čez nekaj desetletij za rakom materničnega vratu žal zbolevale veliko pogosteje kot cepljena dekleta. Pozivamo starše, da dovolijo cepljenje, pa tudi deklice, naj se odločijo za cepljenje«.
Ker okužbe s HPV povzročajo tudi druge bolezni, se bo s cepljenjem čez čas znižal tudi delež obolelih za temi boleznimi. Tako pričakujejo, da bo pri cepljenih 40–90 odstotkov manj drugih rakov spolovil in zadnjika, 90 odstotkov manj genitalnih bradavic in manj rakov ust in žrela. »Z dovolj visoko precepljenostjo bomo dosegli kolektivno imunost. Breme okužb HPV v populaciji se bo zmanjšalo in zaščiteni bodo tudi necepljeni posamezniki,« je razložila epidemiologinja.
Cepljenje proti HPV so v nacionalni shemi cepljenja uvedle vse evropske države razen Estonije. V Avstriji, Liechtensteinu, na Hrvaškem, v Avstraliji in ZDA priporočajo tudi cepljenje dečkov. Epidemiologi napeto spremljajo, kakšne učinke je cepljenje proti HPV povzročilo v Avstraliji, kjer so cepljenje vpeljali med prvimi in dosegli visoko, 70–80-odstotno precepljenost deklet in fantov. Tako se je stopnja žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu visoke stopnje, ki jih odkrivajo v presejalnih programih, že zmanjšala za polovico in še upada. Ko bodo ta dekleta stara več kot 40 let, bo tudi manj rakov materničnega vratu, je pojasnila Urška Ivanuš.
