Strokovnost po slovensko

Zadnjič je moj osemletnik v Lutkovnem gledališču Ljubljana gledal predstavo Kralj Matevžek Prvi in ko je Matevžek vprašal otroke, kaj je narobe z našim svetom, je moj fante vehementno zakričal: »VSE!« Začenši pisanje tega zapisa oklevam med številnimi mislimi, ne vem, s katerim problemom bi začela, katerega od nepreštevnih nesmislov s polja gledališča v zadnjih mesecih bi sploh izpostavila. Poskušam umiriti dihanje in vse, kar mi utripa v možganih, je vzklik mojega sina. VSE! Vse je narobe. Za današnjih 5200 znakov moram torej iz vrveža v mislih izločiti in podčrtati eno samo budalaštino. Začela bom kar z zadnjo neprebavljivo stvarjo. To je pismo neke gospe Alenke Štrukelj iz službe za odnose z javnostmi z ministrstva za kulturo v Mladini. Gospa se je po službeni dolžnosti, torej v okviru svojih delovnih nalog, za katere prejema redno plačo (ki je zagotovo premajhna, ampak pustimo to, višina rednih plač v Sloveniji je že globoko na drugem koncu tiste »VSE!« gmote), odzvala na intervju z Jernejem Lorencijem, objavljenim enkrat decembra v Mladini. Gospa se je obregnila ob domnevno neresnične Lorencijeve izjave v zvezi z odločitvijo komisije o financiranju SNG Drama Ljubljana. Ob tem pa je v pismu povedala še kup stvari, ki so me zmotile in ki si jih kot umetnica dovolim občutiti kot globoko napačne. Kralj Ubu, pravi med drugim gospa, da pravi strokovna komisija, da je »uprizoritev, ki je namesto dela, ki je živo po zaslugi svoje radikalne kritike vsega obstoječega, ki gledališke ustvarjalce motivira s svojo nekonvencionalnostjo, inovacijo na ravni jezika, stila in pomensko večplastnostjo (!), ponudila sploščeno, simplificirano, enodimenzionalno predstavo, teater, ki, kot je zapisal eden dolgoletnih abonentov SNG Drama Ljubljana, ne nastavlja več zrcalne podobe sprevrženi spaki sodobnega sveta, ampak to spačeno sprevrženost soproizvaja«. Ob vsej strokovnosti komisij in kadrov z ministrstva za kulturo gospa strokovno mnenje strokovne komisije torej podkrepi z mnenjem dolgoletnega abonenta.