Nova KBM nadaljuje zapiranje klasičnih poslovalnic na Primorskem. Potem ko je lani zaprla poslovalnici v Dornberku in Desklah, so v petek brez bančnega okenca ostali krajani v Mirnu, Braniku in Renčah. Približuje se tudi mesec marec, ko naj bi banka zaradi centralizacije zalednih služb v Mariboru v novogoriški poslovalnici začela drastično zmanjševati število zaposlenih.
V Novi KBM pojasnjujejo, da je zaprtje poslovalnic posledica digitalizacije, centralizacije in želje po ohranitvi konkurenčnosti na trgu. Dodajajo, da se za njihove stranke s tem ne bo nič spremenilo. Osnovne bančne storitve bodo lahko brez nadomestila opravljali na bližnjih poštah v istih krajih, ki so od sedanjih poslovalnic oddaljene kvečjemu 220 metrov. Trudijo se z odpiranjem posebnih bančnih okenc na poštah, ki omogočajo tudi zahtevnejše posle. Poštna banka Slovenije je namreč od leta 2016 del Nove KBM.
Zaradi centralizacije naj bi letos v Novi Gorici po nekaterih informacijah delo izgubilo več deset zaposlenih. Natančne številke v banki ne razkrivajo, pojasnjujejo pa, da so zaposleni o spremembah seznanjeni, da jih v največji možni meri prezaposlujejo znotraj banke oziroma jim pomagajo pri iskanju nove službe. Banka medtem v Novo Gorico na uvajanje pošilja novozaposlene mlade bančnike, ki bodo to delo poslej opravljali v štajerski prestolnici.
Občina se preusmerja na druge banke
Lanska novica o krčenju je močno razburila tudi lokalno politiko, novogoriški župan Matej Arčon je tedaj o družbeno neodgovornem ravnanju banke obvestil predsednika vlade in napovedal, da bo v primeru odpuščanj in selitev storitev v Maribor občina z banko prekinila vse pogodbe. Kjer je lahko, je namero že uresničil. »Mestna občina Nova Gorica nima več kreditnih pogodb z Novo KBM in tudi v prihodnje jih ne nameravamo sklepati,« pojasnjujejo na občini. Preostale pogodbe bodo prekinili ob njihovem izteku, svoje poslovanje pa aktivno preusmerjajo na druge banke.
V krajih, kjer jim bančna okenca zapirajo, so razumljivo razočarani. V Renčah so težko dosegli, da bodo v središču kraja še letos spomladi odprli nove prostore zdravstvenega doma, zato jih odhod banke še toliko bolj žalosti. »To je bila edina banka v občini, prisotna je bila okrog 40 let in jasno je, da bo to za občane hud udarec. Imamo večinoma starejšo populacijo, ki uporablja klasični način bančništva, javne prometne povezave do drugih krajev so slabe, zdaj bodo imeli do banke kar nekaj kilometrov več,« pojasnjuje Borut Zorn, predsednik krajevne skupnosti Renče.
Pošte se selijo na bencinske črpalke, v cvetličarne…
In medtem ko banka stranke preusmerja na pošte, tudi te zapirajo in spreminjajo svoje poslovalnice. Naslednji mesec bo vrata zaprla pošta v Semedeli, znana po številnih ropih. V zadnjih petih letih je Pošta Slovenije povsem zaprla 34 enot, praviloma pa ob zaprtju manjših poslovalnic poštno dejavnost prenese na drugega ponudnika v kraju: na lokalne trgovine, bencinske črpalke, gostilne, kmetijske zadruge, cvetličarne… V Sloveniji tako deluje že 151 pogodbenih pošt. Pošta Slovenije namerava letos preoblikovati 40 pošt, od tega se jih bo dve tretjini spremenilo v pogodbene. Smernice preoblikovanja se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih letih, ko nameravajo spremeniti ali ukiniti še okrog 120 pošt. V to jih sili naglo upadanje storitev na poštnih okencih, v zadnjih desetih letih so opazili 35-odstotni upad pisemskih pošiljk, pri plačilnih storitvah pa je upad že 58-odstoten.
Na Pošti Slovenije zavračajo očitke, da umikajo in krčijo svojo mrežo. »Dostopnosti do omrežja ni več mogoče ocenjevati zgolj skozi zgradbe in klasično strežbo na okencih. Pri nas je vse več prebivalcev, ki jim tak način ne ustreza več. Prav zaradi teh splošnih trendov se tudi na Pošti Slovenije s storitvami in načinom strežbe strankam selimo v digitalni svet,« pojasnjujejo. Paradoks je le, da sta digitalni svet in podeželje, kjer ponudniki storitev najprej zaprejo svoja okenca, največkrat dva različna pojma.
