Stensko ogrevanje
Sistem stenskega in stropnega ogrevanja je izdelan tako, da se na steno vgradi posebne prefabiricirane sendvič plošče, ki so sestavljene iz mavčno-kartonske plošče, stiropora in vdelanih plastičnih cevi za vodo. Po vgradnji se bandažirajo in obdelajo tako kot navadne mavčno-kartonske plošče. Pri segrevanju s sevanjem sten je lahko temperatura zraka v prostoru nižja kot pri tradicionalnih načinih. Plošče se pritrjuje na standardne kovinske profile za mavčno-kartonske plošče, ki morajo biti montirani tako, da je omogočen prehod vzdolžnih cevi za vodo, ki med seboj povezujejo notranje napeljave v ploščah.
Plošče so sestavljene iz mavčno-kartonske plošče debeline 15 mm in toplotne izolacije iz stiropora (EPS 200) debeline 27 mm z vdelano eno ali dvema spiralama (odvisno od modela) iz cevi PE-Xa Ø8 x 1 mm z zaporo proti prehajanju kisika. Na voljo so v dimenzijah 1200 x 2000 mm, 1200 x 1000 mm ali 1200 x 500 mm. Pri tem sistemu mora biti regulacija prilagojena načinu ogrevanja, saj mora poleg notranje in zunanje temperature upoštevati tudi podatke o rosišču in meriti relativno vlažnost, kar je posebno pomembno, če s tem sistemom in TČ prostore tudi hladimo. Mogoče je vgraditi tudi sobne sobne termostate. Pri hlajenju je nujna uporaba naprave za razvlaževanje, ki skrbi za sušenje zraka in preprečuje kondenziranje vlage, praviloma pa se to izvede v kombinaciji centralnega sistema za prezračevanje.
Zmogljivejši radiatorji
Drugo vprašanje pa so ob zamenjavi sistema za ogrevanje s toplotno črpalko zmogljivejši radiatorji. Če želimo v objektu obdržati le radiatorsko ogrevanje, potrebujemo večje površine prenosa toplote. Če so radiatorji »ohlapno« dimenzionirani, se pravi, da imajo nekaj rezerve, lahko uporabimo obstoječe, če pa so poddimenzionirani, jih je najbolje zamenjati z učinkovitejšimi. To so konvekcijski radiatorji, ki se tudi hitreje odzivajo kot klasični, povezana s tem pa je potem tudi regulacija ogrevanja, ki je v takih objektih drugačna, saj je nujno tipalo za notranjo temperaturo, ker se ta hitreje spreminja.
Delovanje teh radiatorjev temelji na enostavnem, zelo učinkovitem načelu naravne konvekcije, ki je posledica vzajemnega delovanja gostote zraka in temperature (klasični radiatorji delujejo po sistemu sevanja). S pomočjo učinka dimnika se zrak segreva prek izmenjevalnika toplote, ki zmanjša njegovo gostoto ter povzroči dviganje. Na njegovo mesto pa priteče nov, hladen zrak, ki se prav tako segreje in ustvarja kroženje, ob tem pa zrak, ki zapušča grelno telo, ne suši okoliškega zraka. Ker je v konvektorju le malo vode, to omogoča hitro segrevanje, rebrasti izmenjevalnik pa zagotavlja visoko energijsko učinkovitost tudi pri nizkih temperaturah vode (45–50 °C), kar je temeljno za boljši izkoristek TČ. Ob vsem tem pri zamenjavi starih radiatorjev s konvekcijskimi ni potrebna sprememba obstoječega hidravličnega sistema.
Visokotemperaturne TČ
Poglejmo še visokotemperaturne toplotne črpalke. V osnovi so TČ namenjene dobro izoliranim objektom, za ogrevanje katerih je potrebne relativno malo energije. Na primer pri nizkoenergijski hiši velikosti okoli 150 kvadratnih metrov površine potrebujemo le 3,75 kW močan ogrevalni vir. Tukaj je ogromen preskok, saj so bile peči velikosti 20 kW pred desetletji daleč premajhne in peči nad 30 ali celo 40 kW niso bile izjema. Pasivni standard objekta predvideva manj kot 15 W/m2 toplotnih izgub, nizkoenergijska gradnja pa 25 W/m2 toplotnih izgub. Kaj pa, če imamo objekt z večjimi toplotnimi izgubami? V tem primeru je marsikaj mogoče reševati s spremenjenim načinom prenosa toplote, prav tako pa tudi s pomočjo TČ, ki deluje v višje- ali visokotemperaturnem načinu ogrevanja. V tem primeru prihranek, gledano v odstotkih, ni tako velik, po drugi strani pa je še večji, saj je, kot je že pred leti dejal ustanovitelj podjetja Kronoterm (takrat Termo – tehnika) Bogdan Kronovšek, da je pri veliki porabi sicer nekoliko manjši izkoristek in s tem povezan prihranek še toliko pomembnejši in bistveno večji, kot je prihranek pri velikem izkoristku in zelo majhni porabi. Če pa ob tem upoštevamo še vse stroške z investicijo celotnega sistema vred (TČ, razvod, ogrevala) in ne le obratovalnih, sta ta razlika in pomen TČ še toliko večji.
Nizkotemperaturne TČ so optimalne za talno ogrevanje in nižje temperature vode, visokotemperaturne pa so zasnovane za radiatorje in višje temperature ogrevalne vode. Zanimivo je, kot pravijo v podjetju E2E, da nekateri ponudniki in monterji še vedno ne razumejo vsebinske razlike med nizkotemperaturnimi in visokotemperaturnimi TČ. Enokompresorske TČ so tehnološko gledano prvenstveno namenjene talnemu gretju, dvokompresorske pa radiatorjem. Prve zmorejo ogreti vodo na približno 55 °C oziroma z dodatnimi tehničnimi elementi na okvirno 60 °C, dvokompresorske pa vodo brez težav ogrejejo celo na 80 °C. Razlika je predvsem v izkoristku črpalke, od katerega je odvisen strošek ogrevanja, večja obremenjenost pa pomeni tudi krajšo življenjsko dobo naprave, saj deluje na zgornjem robu svoje zmogljivosti. Tako je izkoristek enokompresorske črpalke pri ogrevanju radiatorjev na temperaturo prek 50 °C nižji od izkoristka dvokompresorske.
Svetovalec podjetja E2E za ogrevanje Boštjan Rebernik razlaga razliko med enokompresorsko in dvokompresorsko TČ: »Kako razumeti dejstvo, da imajo enokompresorske črpalke nižji izkoristek pri radiatorski vodi, če jih proizvajalci v svojih reklamnih materialih oglašujejo s COP (izkoristek) tudi prek 5, na drugi strani pa dvokompresorske ne presegajo COP 4,2? Izkoristek COP proizvajalci v veliki večini merijo pri 2 ali 7 °C zunanje temperature in pri temperaturi vode 35 °C, kar je primerno za talno gretje. Nižja ko je temperatura vode, večji je COP. Proizvajalci dvokompresorskih toplotnih črpalk, zasnovanih posebej za radiatorje, merijo COP pri temperaturi vode 45 °C in več, saj nima smisla meriti izkoristka pri temperaturi, ki je primerna za talno gretje. In od tod razlika.
Dilemo, kaj je res in kaj ne in kakšen izkoristek ima katera toplotna črpalka pri radiatorskem ogrevanju, lahko enostavno razrešite. Od ponudnika zahtevajte uradno proizvajalčevo tabelo kapacitet. V tabeli kapacitet je navedena toplotna moč, ki jo proizvaja toplotna črpalka, in električna moč, ki je potrebna za njeno delovanje. Vrednosti so navedene za različne zunanje temperature in različne temperature ogrevalne vode. Na primer: zanimal vas bo podatek, koliko toplotne moči proizvaja črpalka in koliko je troši za svoje delovanje pri –7 °C zunanje temperature in temperaturi vode 60 °C. Moč v kW, ki jo črpalka proizvaja, delite z električno močjo v kW, ki jo troši ob istem pogoju. Razmerje med vrednostma je izkoristek oziroma COP. Presenečeni boste. Dejstvo pa je, da ima vsaka črpalka svoje prednosti in namen uporabe. Enokompresorske so optimalne za talno gretje in temperature do 45 °C, dvokompresorske pa za radiatorsko ogrevanje in za temperature nad 45 °C.« (ak)
