Sprememba pri ogrevanju z lesno biomaso je pozitivna predvsem z vidika izboljšanja kakovosti zraka. Zmanjšanje porabe drv so spodbudili odlok o onesnaženosti zraka v mestnih občinah in subvencije Eko sklada za zamenjavo kotlov na trda goriva. Del gospodinjstev, ki so uporabljala drva, se je priklopil na daljinsko toploto. Poraba tekočih goriv pa ne potrjuje učinkovitosti politike, ki želi doseči, da leta 2030 v gospodinjstvih ne bi več uporabljali kurilnega olja.
Rezultati raziskave
Po rezultatih raziskave drva še vedno ostajajo glavni vir ogrevanja v skoraj četrtini (23 odstotkov) gospodinjstev. Sledita kurilno olje z 19 odstotki in daljinska toplota s 16 odstotki, 9 odstotkov se greje z zemeljskim plinom, 6 odstotkov izkorišča energijo okolja (zrak, vodo ali zemljo), 5 odstotkov pa za gretje prostorov uporablja električno energijo. Druge vire energije za gretje prostorov uporablja 9,6 odstotka gospodinjstev. Ti viri so: lesni peleti (4 odstotke), utekočinjeni naftni plin (3 odstotke), lesni briketi (1 odstotek), lesni ostanki (0,2 odstotka), sončna energija (0,02 odstotka), lesni sekanci (0,2 odstotka) in drugi viri (1,2 odstotka). Kar 13 odstotkov anketiranih ni vedelo, kaj je njihov poglavitni vir energije za ogrevanje.
Načini ogrevanja v gospodinjstvih
Za več kot polovico vprašanih glavni način gretja še vedno predstavlja centralno ogrevanje (leto 2017: 51 odstotkov; leto 2015: 57 odstotkov), povečal pa se je delež tistih, ki uporabljajo centralno daljinsko ogrevanje (2017: 17 odstotkov; 2015: 13 odstotkov). Skoraj tretjina (32 odstotkov) vprašanih za centralno (ali etažno centralno) ogrevanje uporablja klasični kotel na kurilno olje, 23 odstotkov pa klasični kotel na trdna goriva. Kamini, peči na trdna goriva in električni radiatorji so še vedno najbolj pogosti načini lokalnega ogrevanja. Slabi dve tretjini uporabljata še dodaten vir energije za gretje. Najpogosteje so to električna energija, drva, kurilno olje, zemeljski plin in daljinska toplota.
V primerjavi z letom 2015 se je delež gospodinjstev, ki se grejejo na drva, zmanjšal za osem odstotnih točk. Delež gospodinjstev, ki uporabljajo zemeljski plin, pa za pet odstotnih točk. Uporaba kotlov na trdna goriva se je zmanjšala za sedem odstotnih točk. Centralni način ogrevanja se je zmanjšal za šest odstotnih točk, kljub temu pa ga še vedno uporablja več kot polovica vprašanih gospodinjstev.
V enaki primerjavi se je delež gospodinjstev, ki se grejejo z daljinsko toploto, povečal za štiri odstotne točke, delež gospodinjstev v enodružinskih hišah, ki se grejejo z električno energijo, pa za tri odstotne točke. Uporaba toplotnih črpalk zrak-voda se je povečala za štiri odstotne točke, voda-voda za dve odstotni točki in zemlja-voda za 0,8 odstotne točke. Delež električnih sevalnih panelov je višji za sedem odstotnih točk. Povečanje tega deleža je še višje pri enostanovanjskih hišah. Kot rečeno je poraba kurilnega olja v primerjavi z letom 2015 ostala enaka.
Ravnanje gospodinjstev vpliva na porabo
Ravnanje v gospodinjstvih, kot je prilagajanje temperature v prostorih in pravilno prezračevanje, v veliki meri vpliva na porabo energije in na stroške ogrevanja. Energijsko najbolj ozaveščena gospodinjstva menijo, da lahko s preprostimi ukrepi zmanjšamo rabo energije in da je vsakodnevno varčevanje z energijo zelo pomembno. Aktivna gospodinjstva na primer zmanjšajo gretje, ko je v stanovanju pretoplo, namesto nepotrebnega zračenja, zapirajo ventile na radiatorjih med prezračevanjem, izklapljajo električne aparate, ko jih ne uporabljajo, in izklapljajo kuhalne plošče še pred zaključkom kuhanja. Gospodinjstva pri vsakodnevnem varčevanju z energijo potrebujejo podporo, saj je raziskava REUS 2017 pokazala, da je aktivno energijsko učinkovitih le 38 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji. (Vir: REUS 2017)
