Hotel Plesnik je butični družinski hotel v osrčju krajinskega parka z več kot osemdesetletno tradicijo. S svojo izredno lego na izteku ledeniške doline ponuja obiskovalcem nepozaben razgled na visoke vršace Kamniško-Savinjskih Alp. Logarsko dolino številni z razlogom opisujejo kot eno najlepših dolin v Evropi, zato ni nenavadno, da je bil prav neverjeten razgled na ta čudoviti zaklad narave eno od osrednjih vodil pri prenovi hotelskega velnesa.
Velnes z neverjetno kuliso okoliškega hribovja
Večji del prostora obstoječega velnesa v delno vkopani kleti objekta je zavzemal manjši bazen naravnih oblik, ki se je odpiral na teraso za sončenje neposredno pred objektom. »Da bi pridobili prostor za nove programe, smo del bazena nadomestili z večjim masažnim bazenom, del bazenske školjke, ki je bližje razgledu po dolini, pa smo izkoristili za umestitev poglobljenega krožnega počivališča s kaminom,« so zapisali v arhitektnem biroju ENOTA. Sončna terasa se razširi z biološkim bazenom, ki nadomesti in poveča zdaj manjkajočo vodno površino v notranjosti, obenem pa z odsevom na vodni gladini še poudari prekrasno veduto. Zunanji bazen je kljub naravni filtraciji z rastlinjem izrazito pravokotne oblike in je očitno oblikovan kot nadaljevanje objekta, ne okoliške krajine. Kot odgovor na notranje počivališče s kaminom je tudi v sredino vodne površine zunanjosti umeščen sprostitveni prostor z odprtim kuriščem. Obiskovalci novega velnesa so tako ob uporabi prostora priča nenehnemu dialogu med vodo in ognjem, dvema osnovnima naravnima elementoma, ki podčrtata neverjetno kuliso okoliškega hribovja.
Izključno z lokalnimi materiali
Ves ambient velnesa Plesnik je oblikovan izključno z lokalnimi materiali. Valovite stene notranjosti so posledica izrazito neugodne in heterogene konstrukcijske zasnove obstoječega prostora. Sproščena postavitev notranjih delitev zaobjame ter zakrije vse te nepravilnosti in ustvari fluiden prostor, ki se izteče v dolino. S prodniki obložene stene prostora tudi fizično preidejo v zunanjost in optično delijo sončno teraso na del, namenjen zunanji savni, del, namenjen osrednjemu prostoru velnesa, in vhodni portal. Fasada med delitvami je v celoti steklena in nadomesti obstoječa ločena okna. Povečanje fasadnih odprtin velnesa pa le še dodatno poveže notranji prostor s slikovito zunanjostjo in kljub razširitvi osnovnega volumna zmanjša njegovo prisotnost v prostoru. Očiščenje prizidka vseh poudarjenih arhitekturnih elementov ga, bolj kot z objektom, poveže z okoliškim terenom. (ea)
