Do leta 2022 naj bi se v panogi povezanih stvari oziroma interneta stvari vrtelo kar 560 milijard dolarjev, ocenjujejo v Research and Markets. Eden od večjih segmentov je prav upravljanje energije in na njem si ob velikih igralcih, kot so Siemens, Mitsubishi in Schneider, utira pot tudi velenjsko zagonsko podjetje Amibit. Ekipa je razvila krmilnik, ki v enotni centralni sistem poveže naprave, kot so kompresor, peči, radiatorji, toplotne črpalke in klimatske naprave, ter poskrbi za optimizacijo porabe energije.
Do 30-odstotni prihranki
»Rešujemo težavo, ki je nastala zaradi vse večjega števila naprav, saj jih njihovi uporabniki vse težje nadzirajo in upravljajo. Mi smo poskrbeli, da uporabnik nadzira in upravlja med seboj povezane naprave v realnem času. Podatki, ki jih amihub, to je naš krmilnik, spremlja prek različnih mobilnih ali mrežnih povezav, potujejo do strežnikov v oblaku, nato pa do aplikacije na računalniku ali telefonu,« je razložil Aleš Nastran, direktor in soustanovitelj podjetja. Amihub torej vse naprave poveže v enotni centralni sistem in jih po vnaprej nastavljenih algoritmih tudi samodejno optimizira. Tako ustvarja prihranke pri porabi energije iz naslova optimiziranega delovanja naprav in upravljanja konične moči.
Dosedanje izkušnje na lastnih referencah kažejo, da prihranki lahko znašajo od deset do 40 odstotkov vse porabe. »Konkretno to v praksi na primer pomeni, da se kotel prižiga samo za pokrivanje konic za dogrevanje prostorov ali ogrevanje sanitarne vode enkrat na teden. Določeni »nestrateški« porabniki električne energije se torej ustavijo avtomatsko za krajše obdobje (na primer 15 minut), da se ne preseže konične moči oziroma da se črpalka za kroženje vode v sistemu vklaplja tako, da je izkoristek največji,« pojasnjuje dr. Mitja Ruzzier, sicer profesor podjetništva na Fakulteti za menedžment Univerze na Primorskem, ki s sodelovanjem pri nastajanju zagonskih podjetij študentom še konkretneje lahko prenaša svoje izkušnje in podjetniško znanje v zelo praktično usmerjenem podiplomskem programu B2: inoviranje in podjetništvo.
Sčasoma, ko bo sistem pridobil dodatne izkušnje umetne inteligence, bo lahko zagotavljal še večje prihranke. Ekipa Amibita namreč načrtuje, da bo rešitev v prihodnosti sposobna usklajevati podatke, ki jih pridobiva iz vse več nameščenih naprav, z analizo uporabnikovih navad oziroma dodatnimi podatki s spleta ali drugih virov, kot je na primer vremenska napoved.
Vse več električnih porabnikov
Amibitov krmilnik uporabljajo tudi za spremljanje delovanja hidroelektrarn ali črpališč. Postavili so tudi sisteme za upravljanje prikazovalnikov hitrosti, spremljanje učinkovitosti v proizvodnji in za krmiljenje javne razsvetljave, možnosti aplikacije v nove poslovne segmente pa je še veliko. Z večanjem obremenitev elektroenergetskega omrežja zaradi avtomobilov na električni pogon, toplotnih črpalk in drugih večjih porabnikov električne energije je zelo blizu tudi čas, ko bodo tovrstni krmilniki in optimizacija rabe energije vstopili v domove končnih uporabnikov, na kar se podjetje Amibit že intenzivno pripravlja.
Amibit je lani ustvaril 200.000 evrov prihodkov, prvi milijon bi lahko presegli v treh letih. Amibitova prednost pred konkurenco so med drugim poleg preproste namestitve zelo konkurenčne cene, različni modeli zaračunavanja in fleksibilnosti povezovanja z obstoječimi rešitvami. Varnost komunikacije med napravami in oblačnim sistemom so dvignili na najvišjo raven z uporabo simetrične in asimetrične kriptografije, ki je primerljiva z zaščito bančnih sistemov. Tako visoka zaščita komunikacije na ravni krmilnikov interneta stvari in centralnega sistema je pri internetu stvari novost.
V ekipi, ki ohranja razvoj in proizvodnjo krmilnikov v Sloveniji, je trenutno pet članov, ekipo pa nameravajo že v kratkem povečati predvsem v razvoju naprave, programiranju in ekipi na terenu, imajo odprte razpise za dva programerja in dva električarja. »Trenutno razvoj in proizvodnjo še lahko financiramo iz tekočega poslovanja, med večjimi podjetji pa iščemo partnerja, s katerim bi lahko skupaj rasli na tujih trgih,« pravi Ruzzier. jpš
