Turška vojska je v soboto začela operacijo proti milici sirskih Kurdov (YPG), ki jo ima za teroristično organizacijo, pa čeprav je ta milica eden ključnih zaveznikov mednarodne koalicije z ZDA na čelu v boju proti skrajni skupini Islamska država (IS). Po sobotnem letalskem bombardiranju položajev YPG je danes proti mestu Afrin krenila še turška kopenska ekspedicija.

Asad: Brutalna turška agresija

Turškim vojakom pomagajo tudi njihovi zavezniki v Siriji, Svobodna sirska vojska, ki se sicer bori proti Asadovemu režimu.

»Brutalne turške agresije na sirsko mesto Afrin ni mogoče ločiti od politike, ki jo turški režim vodi že od prvega dne sirske krize. V bistvu podpirajo terorizem in teroristične skupine, kakorkoli že se imenujejo,« je dejal Asad po poročanju sirske tiskovne agencije Sana.

Od začetka konflikta v Siriji leta 2011 je sirski režim pod vodstvom Asada že večkrat obtožil uradno Ankaro, da s podpiranjem upornikov v Siriji dejansko podpira džihadistične skupine. Ob napovedih operacije Turčije proti sirskim Kurdom je namestnik sirskega zunanjega ministra Fajsal Mekdad opozoril, da bi Sirija lahko sestrelila turška letala.

Po drugi strani pa so tudi Kurdi nasprotniki Asadovega režima. Na severu Sirije so vzpostavili obsežno avtonomno območje, čemur Asadova vlada prav tako nasprotuje.

Francija zahteva prekinitev ognja

Zaradi okrepitve spopadov v Siriji je Francija danes pozvala k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta ZN. Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je na twitterju zapisal, da je od turškega kolega Mevluta Cavusogluja zahteval »prekinitev ognja vsepovsod in brezpogojen humanitarni dostop«.

Zasedanje VS ZN je zahteval tudi zaradi obnovitve spopadov v Gouti in Idlibu, ne le v Afrinu, še poroča AFP. V Gouti na vzhodu Sirije, ki je pod nadzorom sirskih upornikov, je bilo v zadnjih dneh po podatkih ZN ubitih več deset civilistov, vladne sile pa blokirajo dostop humanitarne pomoči na območje.

V Idlibu na severozahodu države, ki je prav tako pod nadzorom upornikov, v pokrajini pa so dejavni številni džihadisti, so vladne sile dosegle nekaj pomembnih uspehov na bojišču, čeprav bi moralo na območju vladati premirje, za katerega so se lani ob posredovanju Turčije, Rusije in Irana dogovorile v konflikt vpletene strani.