»To je bila moja najboljša tekma nasploh. Vesela in ponosna sem, da mi je uspel ta rezultat,« je bila Anamarija Lampič navdušena v cilju desetkilometrske preizkušnje v Planici, potem ko so ji na desetki namerili dvanajsti čas. Svetlolaska iz Valburge je bila skupaj z bratom Janezom nosilka domačih uspehov dvodnevnega tekaškega praznika ob osmem gostovanju svetovne tekaške elite na slovenskih prizoriščih. Izvedba prireditve je po organizacijski plati zagotovo presegla premierno izpred dveh let. V bolj sproščenem vzdušju je bilo ob smučini čutiti vse krasote smučarskega teka. Žal je bila zraven le tisočerica največjih navdušencev.
Na plazu pod Cipernikom so videli moč, vzdržljivost, eleganco v prvinskem klasičnem koraku, spretnost veleslalomistov. »Od stadiona navzgor do vrha plazu so mi navijači dali še več energije. Navzdol sem uživala in pridobivala. Na dvanajsto mesto sem bolj ponosna kot na deseto mesto na Tour de Ski. Dosegla sem ga doma, konkurenca je izborna, trasa zahtevnejša, vzdušje bolj prisrčno. Pripravljeni smo za Pjongčang,« je nastop navdušil slovensko princesko teka.
Tako dobrih domačih dosežkov si ni obetal nihče. Poleg Lampičeve so se med trideseterico v sobotnem sprintu v klasiki uvrstile še Katja Višnar, Alenka Čebašek in Nika Razinger ter Janez Lampič. Stabilni vremenski pogoji so imeli večji vpliv kot poznavanje trase ali veliki servisni tovornjaki bogatih reprezentanc izpod velikanke. Že v soboto je Lampičevi do uvrstitve med ducat najhitrejših manjkalo le nekaj sreče. »Zadnji ovinek četrtfinala sem želela odpeljati v svoji hitrejši liniji, a mi je Švedinja na zaključku ovinka zaprla smučino, izgubila sem hitrost in ni se več dalo popraviti. Škoda, na vrhu klanca bi morala iti naprej. Škoda, ker ne morem še enkrat na start. Imam moč,« je z nasmehom potožila v soboto.
Beseda o moči je imela podlago. Dokaz – nedelja. »V smučini sem nekaj časa poskušala slediti tudi Kristi Parmakoski, a je bil njen ritem malo prehud,« je pristavila primerjavo z zmagovalko dneva s Finske, za katero je zaostala minuto in sedem sekund, in to na trasi, ki dobiva sloves najtežje. »To je ena najtežjih tras. Ne, ni pa najtežja,« je progo, pod katero sta kot snovalca podpisana Jože Kavalar in vodja tekmovanja Uroš Ponikvar, ocenil Aleksej Poltoranin, enajstič zmagovalec pokalne tekme. Kazahstanec velja za največjega specialista za klasiko. Le z ritmom je strl tudi mladeniča Johannesa Hoesflota Klaeba, ki je v Planici že užival status največjega zvezdnika. V soboto je dokazal, da je – vesoljec. Zmagal je igraje, suvereno, kot nista prej niti Ola Vigen Hattestad niti Petter Northug.
Katja Višnar v soboto ni bila kraljica kvalifikacij, niti ni naredila taktičnih napak, kar je strogo ocenil tudi njen zlati olimpijski svetovalec Ola Vigen Hattestad. »Želela sem si polfinale. Bojevala sem se. Žal sem na vrhu klanca izgubila dve tekmovalki. Nič si ne očitam. Žal niti meni niti Anamariji ni uspelo več,« je kot 14. potožila kapetanka Katja Višnar. »Zdaj gremo naprej, ne gledam nazaj. Zraven najboljših sem. Z višinskimi pripravami in pravo klimo v ekipi gremo optimistično na olimpijske igre. Tudi kot ekipa smo dokazali, da zmoremo tudi v klasiki,« je bila optimistična 33-letna Blejka, za mlajše kar mama reprezentance.
Mlajši brat Anamarije Lampič, Janez, je prvi Slovenec med trideseterico v dosedanjih 24 tekmah na slovenskih tleh. »Veliko mi pomeni, da mi je to uspelo. Upal sem, da bom potem bliže polfinalu ali bi nemara vsaj Anamariji uspelo, a sam sem vzdržal le do sredine klanca. Držal sem, kolikor sem lahko. Poškodovani gleženj me boli, a poskušam misliti na druge stvari. Lepo je videti, da smo v stiku z najboljšimi in to v času pred olimpijskimi igrami,« je bil zadovoljen Janez Lampič. Tudi Miha Šimenc, najboljši na 15 km (55. mesto), ni bil od domačih zgodovinskih točk dlje od 1,67 sekunde.
Najbolj kislega obraza je med rekordno številčnim slovenskim zastopstvom nordijski center zapuščala Vesna Fabjan, čeprav 35. mesto za legendarno Justyno Kowalczyk v sprintu ni slab dosežek v njeni manj uspešni disciplini. Je pa v njeni Planici deloma izgubila veliko kapitala v boju za startno mesto v slovenski sprinterski četverici za OI. Glavni trener Stefano Saracco bo pri izboru zagotovo kmalu v dilemi. Jutri se odloča o potnikih oziroma preostalih potnicah (Lea Einfalt, Manca Slabanja) za Korejo. »Nivo se dviguje. To sem vedel vnaprej. Do olimpijskih vemo, kako,« je bil med spremljanjem tekme Stefano Saracco med najbolj nasmejanimi.
