Za Martinom Schulzem, predsednikom nemških socialnih demokratov (SPD), je teden z bolj malo spanca in veliko prepotovanimi kilometri. Vse od konca koalicijskih pogovorov s konservativci prejšnji petek je Schulz osebno prepričeval nekatere deželne izpostave SPD, naj podprejo odločitev vodstva stranke o vstopu v koalicijska pogajanja. Največ časa je sredi tedna posvetil deželni SPD, ki bo imela na jutrišnjem kongresu stranke četrtino od 600 delegatov: Severno Porenje-Westfalija.
Mlečnozobec proti Merklovi
Schulzev dvodnevni obisk sodeč po poročilih ni veliko spremenil. V industrijski zvezni deželi s štirimi od desetih največjih nemških mest (Köln, Dortmund, Düsseldorf in Essen) je SPD ostala razklana in utegne se zgoditi, da bo polovica njenih delegatov jutri za, polovica pa proti začetku koalicijskih pogajanj. Podobno je na Bavarskem, katere delegacija na konferenci v Bonnu bo predstavljala osmino vseh delegatov. Od večjih deželnih organizacij sta doslej podporo novi veliki koaliciji med SPD ter CDU Angele Merkel in bavarsko CSU izrazili le Spodnja Saška in Hessen, izrecno proti pa so tri manjše: Berlin, Thüringen in Saška-Anhalt.
Na drugi strani je bil približno toliko kot Schulz na poti tudi Kevin Kühnert, 28-letni predsednik podmladka nemške socialne demokracije, ki se imenuje Jusos. Ta je že na decembrski konferenci stranke odločno nasprotoval kakršnim koli pogovorom o koaliciji s konservativci, Kühnert pa je po kar nekaj letih prvi vodja Jusosa, ki ga pozna tudi širša javnost. Ta teden je za to poskrbel kar bulvarski Bild, ki je na naslovnici objavil njegovo fotografijo z naslovom Ta mlečnozobec bi rad vrgel Merklovo. Najbolj vplivni nemški dnevnik je s tem v svoji značilni maniri najbolj neposredno povedal, da jutri ne bo šlo za notranjo odločitev SPD, od katere bi bila odvisna le politična usoda njenega predsednika, temveč da bo konferenca socialnih demokratov odločala tudi o usodi kanclerke Merklove in predsednika CSU Horsta Seehoferja.
Članstvo stranke bo bolj »državotvorno«
Politični opazovalci so prepričani, da je jutrišnja konferenca najvišja ovira v »troskoku« SPD v ponovno veliko koalicijo. Prvi skok v tem okviru je bila decembrska odobritev začetka pogovorov, zadnji pa naj bi bilo (februarja ali marca) glasovanje nekaj manj kot pol milijona članov stranke o dosežkih koalicijskih pogajanj. Pri slednjem naj bi imelo pri delegatih veliko manjšo vlogo kot jutri vprašanje, kaj bo vstop v koalicijo pomenil za stranko samo. Pri članih stranke naj bi, z drugimi besedami, prevladalo prepričanje, da se Nemčija mora izogniti predčasnim volitvam, za to pa potrebuje vlado, čeprav sodelovanje v njej za stranko morda ne bo najboljše. Pri delegatih konference, večinoma tudi funkcionarjih stranke, pa naj bi bil »državotvorni« premislek šele na drugem mestu.
