Na podlagi zadnje pokojninske reforme, ki jo predstavlja zakon ZPIZ-2 z začetkom veljave v letu 2013, se v zadnjih letih zaradi prehodnega obdobja vsako leto povišujejo pogoji, ki jih moramo izpolniti za pridobitev starostne pokojnine, se pravi dopolnjena starost in pokojninska doba.
Še daljša pot do javne pokojnine
V letu 2018 se tako podaljšuje obdobje, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. V preteklem letu so se upoštevale osnove iz katerih koli najugodnejših zaporednih 23 let zavarovanja od leta 1970 dalje, v letu 2018 pa se bo upoštevalo 24 let.
Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2018 morata biti hkrati izpolnjena pogoja starosti in pokojninske dobe, in sicer za ženske: starost 59 let in osem mesecev, kar je štiri mesece več kot lani, za pokojninsko dobo 40 let brez dokupa, kar prav tako pomeni štiri mesece več kot lani. Pri starosti 64 let za ženske je dodanih šest mesecev glede na leto 2017, pokojninska doba mora biti najmanj 20 let. Pri starosti 65 let je pri ženskah enako kot leto prej, v pokojninsko dobo pa se šteje najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Moški so pri starosti 60 let dobili dodatne štiri mesece glede na preteklo leto v primeru 40 let pokojninske dobe brez dokupa, za starost 65 let za moške pa je ostalo nespremenjeno in se šteje za pokojninsko dobo pri tej starosti najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti. Predpisane starosti je možno znižati zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, služenja obveznega vojaškega roka in zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.
Predčasne pokojnine in minimalni dodatki
Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice predčasne pokojnine v letu 2018 morata biti izpolnjena dva pogoja, starost in pokojninska doba, in sicer: ženska izpolni pogoje, ko dopolni starost 59 let in osem mesecev ter 40 let pokojninske dobe, moški pa, ko dopolni starost 60 let ter 40 let pokojninske dobe.
Predčasna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način, kot je določen za odmero starostne pokojnine, in v enakem odstotku, kot bi se, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, odmerila starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti, in sicer 64 let za ženske oziroma 65 let za moške, za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 mesecev.
.
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 določa tudi izvedbo redne in izredne uskladitve pokojnin drugih prejemkov v letu 2018. Redna uskladitev pokojnin po določbah ZPIZ-2 se bo izvedla v mesecu februarju. Isti zakon pa tudi določa višino izredne uskladitve v višini 1,1 odstotka, ki se bo izvedla aprila 2018.
Samo javna pokojnina ne bo dovolj
Glede na socialno politiko in dejstvo, da se javne pokojnine ne bodo zviševale, pogoji pa se tudi letno zaostrujejo, je pomembno, da posamezniki razmislijo o dodatnih prihodkih ali rentah, ki jim bodo omogočale dostojno življenje v pokoju. Ena od razširjenih oblik varčevanja za starost je dodatno pokojninsko zavarovanje, s pomočjo katerega si lahko zaposleni samostojno ali prek delodajalca vplačujejo mesečne premije. Te se zbirajo na individualnih varčevalnih računih, ki jih upravljajo zavarovalnice ali pokojninske družbe in iz naslova katerih od upokojitve dalje začnejo prejemati dodatno pokojninsko rento. Ta je dodatni vir prihodka ob upokojitvi in nadomešča izpad javnih pokojnin ter s tem ohranja dotedanji življenjski standard tudi ob upokojitvi. Tovrstna oblika namenskega varčevanja za pokojnino ima v zahodnem svetu že dolgo tradicijo, v Sloveniji pa obstaja od leta 2001.
Vse več zanimanja za drugi pokojninski steber
Tako imenovani drugi pokojninski steber, ki ga v Sloveniji predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri nas počasi pridobiva pomen, kar se kaže v vedno večjih sredstvih v opravljanju, ki so se po podatkih OECD povečala s treh odstotkov BDP v letu 2006 na sedem odstotkov BDP v letu 2016. Po zadnjih podatkih MDDSZ je v drugem stebru v Sloveniji dobri dve milijardi evrov prihrankov, pri čemer že več kot 20.000 upokojencev prejema poleg javne še dodatno pokojnino, število pa se počasi povečuje. To je tudi glavni namen drugega pokojninskega stebra, da nadomesti upad javnih pokojnin z dodatnimi pokojninami. Pozitivno je tudi dejstvo, da že drugo leto raste število zaposlenih, ki so vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje in je decembra 2016 znašalo dobrih 510.000 zaposlenih. To pomeni, da je skoraj polovica zaposlenih vključena večinoma v kolektivne pokojninske načrte, ki jih financirajo delodajalci, tako da bo v prihodnje vsak drugi zaposleni v Sloveniji poleg javne pokojnine prejemal še dodatno pokojninsko rento.
Navedenemu pritrjuje tudi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, v kateri za dodatno pokojnino varčuje že več kot 46.500 zavarovancev. »Lahko bi rekli, da drugi pokojninski steber v Sloveniji šele počasi postaja polnoleten, saj bo letos dopolnil 17 let, kar je v primerjavi z drugimi razvitimi državami malo, saj nekatere poznajo zasebne pokojninske sklade že desetletja oziroma nekatere celo stoletja. Kljub temu se dodatno pokojninsko zavarovanje v Sloveniji razvija v tem obdobju stabilno in danes varčuje za dodatno pokojnino že polovica zaposlenih, kar je v primerjavi z drugimi državami dober rezultat. Prav tako stabilno naraščajo sredstva v upravljanju, predvsem pa je pozitivno, da narašča število prejemnikov dodatnih pokojninskih rent, kar je tudi glavni namen dodatnega pokojninskega zavarovanja. Opažamo, da se zaupanje zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje občutno dvigne, ko začnejo njihovi bivši sodelavci v podjetju prejemati dodatne pokojnine in njihovo število lepo narašča v zadnjih letih. Prav tako, zaradi vedno višjih prihrankov, narašča tudi višina dodatnih pokojnin, saj se moramo zavedati, da je 17 let razmeroma kratko obdobje za varčevanje za pokojnino, ki se v tujini po navadi začne prvi delovni dan in traja 40 let ali ponekod še več in temu primerno so visoke tudi dodatne pokojnine, ki v številnih državah že presegajo javne pokojnine. Podobnega se lahko v prihodnje nadejamo tudi v Sloveniji,« dodaja Karmen Dietner. ap
