Pri tem je po mojem mnenju najglasnejših kar 22 sindikatov javnega sektorja, ki se s svojimi zahtevami skušajo izenačiti s pred časom že povišanimi plačami zdravnikov, ki so jih ti dosegli s solo sindikalno akcijo, podkrepljeno s stavko. Temu je hočeš nočeš podlegla naša vlada, svoj piskrček pa so pristavili tudi direktorji s svojimi povišanji plač.
Vse to je, se ve, sodu izbilo dno in javni uslužbenci, šolniki in drugi so začutili priložnost, da z napovedjo stavk uresničijo želje o izenačitvi plač.
Ne bom se spuščal v podrobnosti prikazanih podatkov gibanja plač v preteklem obdobju štirih let, ko so se plače povečale nekako za 4,2 odstotka in minimalna plača za dva odstotka, dobiček gospodarstva pa se je v tem obdobju povečal za kar 17-krat.
Resorna ministrica Anja Kopač Mrak je te dni predstavila tudi predlog o povišanju minimalnih plač za 33.000 zaposlenih, od tega 8000 v javnem sektorju, ki naj bi se zvišala za 24,76 evra, to je za 4,7 odstotka, toda s tem se bodo morali strinjati tudi socialni partnerji, v glavnem predstavniki proizvajalcev.
Kje pa smo tu upokojenci? Ali se kdo v naši državi še spomni na nas, se vpraša, ali smo sploh še živi? Tudi sam se dostikrat sprašujem, v kakšnem stanju smo, da se nam tudi oglasiti ne da več. Res so nas navadili čakati, saj dlje od veliko leporečenja našega predsednika Karla Erjavca ne pridemo, pa še to le pred vsakimi novimi volitvami, ko vedno znova poslušamo slepomišenje, leporečenje, ovinkarjenje in frazarjenje, s čimer nas vedno znova prepriča, kako zelo se zavzema za nas. Rezultati pa so porazni, saj ni več osamljen primer, ko mora upokojenec, ki je šel v pokoj s 4., pa tudi 5. izobrazbeno stopnjo, proti koncu meseca v vrsto pred RK ali Karitas po najnujnejše.
Naj spomnim na čas proti koncu leta 2016, ko bi se morale pokojnine z ZPIZ povečati za 1,2 odstotka, pa so se za 0,15 odstotka, in še za to je predstavnik upokojenskih delegatov Uroš Pikel izjavil, da je stranka DeSUS vložila maksimalne napore za teh dodatnih izborjenih nekaj stotink odstotka.
Tudi na to ne smemo pozabiti, da so naši delegati v državnem zboru ob sprejemanju proračuna dovolili, da se priliv v upokojensko blagajno zmanjša za 300 milijone evrov. Ne smemo tudi pozabiti, da upokojencem še ni poplačana krivica, ko je dne 11. maja 2012 kar šest takratnih poslancev DeSUS soglasno izglasovalo, da se za leto 2012 pokojnine niso uskladile.
Tudi ne smemo pozabiti, da je konec leta 2016 Alenka Bratušek v Žarišču jasno povedala, da upokojenci niti za tekoče niti za leto 2017 ne bodo dobili pripadajočega povišanja pokojnin, kar nam je takrat zagotavljala veljavna zakonodaja, zato je izrazila svoj gnev do praznih besed predstavnikov DeSUS v državnih organih. Spomnimo se tudi časa dveh povišanj pokojnin za 0,7 in 0,4 odstotka za obdobje nekako petih let. Naj povem, da so nam bile vrsto let kratene pravice do normalnih letnih uskladitev, čeravno država ni nikoli razglasila izrednega ali vojnega stanja, 16. člen naše ustave pa po mojem mnenju govori ravno o tem, kdaj država sme poseči po takšnih omejitvah. In tudi če bi te bile, smo zdaj že zunaj kriznega časa in zato tudi upokojenci lahko upravičeno pričakujemo, da nam bo kanilo kaj več kot en evro ali dva, na kar so nas navadili v zadnjih letih. In to vseskozi brez kakršnega koli poračuna.
Iskreno povem, da smo se upokojenci že dodobra najedli teh deset ali 15 žemljic na mesec, ki ste nam jih namenili v zadnjih letih za usklajevanje pokojnin, in smo čedalje bolj siti obljub, v zadnjem času pa vodja DeSUS tako ali tako nima več časa, da bi kakšno rekel tudi upokojencem ali za upokojence.
In res dolgo, že veliko predolgo tiho čakamo, ne vem, zakaj. Naj se ne sliši preveč vulgarno, če ponovim, kar sem že nekoč napisal: kakšna jagnjeta in ovce smo slovenski upokojenci, da smo lahko tako dolgo tiho, da ne rečem, kako brezbrižni smo do sebe in svojih, da smo vseskozi v krizi mirno čakali na izboljšanje, zdaj ko je očitno kriza mimo in so se prebudili že vsi drugi sindikati s svojimi zahtevami, pa nas še vedno ni nikjer zaznati. Ni nikogar, ki bi izpostavil vprašanje, da smo tudi mi v vrsti za normalno rast pokojnin za prav vse izobrazbene kategorije upokojencev in da smo v vrsti in upravičeni tudi do poračunov za nazaj, tudi za osemodstotni poračun, za katerega se zdaj vneto zavzemajo še aktivni udeleženci delovnih procesov v javnih upravah in gospodarstvu?
Janez Turk, Dob
