Zakon, ki Rusijo opredeljuje kot agresorsko državo, območja pod nadzorom ukrajinskih proruskih separatistov na vzhodu pa za okupirana, je predlagal ukrajinski predsednik Petro Porošenko, zato njegova dokončna potrditev ni vprašljiva. Ukrajinski parlament pa ni bil soglasen, saj je zakon podprlo 280 od 450 poslancev. Po mnenju analitikov zakon vnaša nov razdor med podpisnice sporazuma iz Minska iz leta 2015. Med samimi Ukrajinci ni sprožil presenečenja, saj so ga večinoma pričakovali, čeprav ne vedo, kaj jim prinaša. V medijih je zakon naletel na nasprotujoče si odzive, spletna Ukrajinska Pravda je izpostavila, da ne rešuje problema ponovne vključitve vzhodne Ukrajine v enotno državo, tabloid Vesti pa se je spraševal, koga bodo opredelili kot »sovražnika ljudi«, komu bodo premetali domove in kdo bo ustvarjal dobičke v trgovini z uporniškimi regijami.
Somrak diplomacije
Porošenko je prek tvita napovedal, da bodo »še naprej polagali temelje za ponovno integracijo okupiranega ukrajinskega ozemlja po poti politike in diplomacije«. Rusko zunanje ministrstvo pa se je odzvalo z izjavo, da ukrajinski predsednik dobiva »neomejena, skoraj diktatorska pooblastila, s katerimi zatira drugačna mnenja in nezadovoljstvo«. V sporočilu za javnost so še dodali, da dogajanja ni mogoče opredeliti drugače kot priprave na vojno.
Novi zakon so v Kijevu sprejeli manj kot mesec dni po tem, ko so ZDA Ukrajini odobrile dobavo naprednega obrambnega sistema. Orožje bo sicer prispelo v Ukrajino šele čez nekaj mesecev, vendar je Rusija že obtožila Washington, da spodbuja spopade. Ti so na vzhodu Ukrajine od aprila 2014 zahtevali več kot 10.000 življenj. Sporazum iz Minska naj bi poskrbel za prekinitev spopadov, a vseskozi prihaja do kršitev. Ko je generalni sekretar OZN Antonio Guterres na začetku drugega leta svojega mandata na čelu svetovne organizacije predstavil svoje prioritete, je med drugim obsodil tudi »mednarodno paralizo«, ki ohranja konflikte v Ukrajini, Gorskem Karabahu in Gruziji. V vseh je udeležena Rusija, a so tudi talci Zahoda v širši igri Washingtona z Moskvo. Da je glavni uspeh Porošenka sprememba Ukrajine v najbolj siromašno državo Evrope, kot je zatrdil ruski senator Aleksej Puškov, ni daleč od resnice. O tem so prvi spregovorili ukrajinski analitiki sami, ko so za kriterij izbrali raven plač in ugotovili, da so te opazno nižje celo od tistih v Moldaviji, kjer znašajo v povprečju borih 216 evrov.
