Leto 1968 je najbolj razvpito leto polpretekle zgodovine človeštva, torej obdobja od druge svetovne vojne naprej. A zanimivo ga marsikateri nabor najbolj razvpitih let človeške zgodovine niti ne prepoznava kot takšnega oziroma prej prepoznava bodisi leto 1967, ko se je v ZDA zgodil hipijevski »summer of love«, ali pa leto 1969, ko se je takisto v ZDA pripetil festival Woodstock.
To je značilno predvsem za ameriške nabore, pri čemer je treba upoštevati, da večina temelji na spletnem glasovanju. Ko se o tem odločajo Evropejci, leto 1968 ni spregledano. Ker ne more biti. V letu 1968 se je zgodilo največ dogodkov, na katerih je utemeljen dandanes prevladujoč svetovni nazor zahodno usmerjenega Evropejca. Gre za leto, ko so bili dandanašnji 70-letniki, torej ljudje, ki v svojem okolju veljajo za stebre družbe, stari 20 let. Bili so mladi in ob omembi leta 1968 se jim orosi oko. Navsezadnje gre za leto, ki je deležno edinstvene pozornosti, da slavimo njegovo 50. obletnico. Ki se dogaja letos. Ko so v Guardianu obhajali 40-letnico, so ob tisti priložnosti članek naslovili Leto, ki je spremenilo zgodovino. Kot da je šlo za izredno posredovanje stranske višje sile ali pa družnega delovanja več takih sil.
Vtis, da je prelomno, lahko ponudi sleherno leto, ki si ga za nazaj podrobno pogledaš. Vendar je nabor dogodkov, ki so se zgodili v letu 1968, zares impresiven. Če poskusimo najti nekakšen skupni imenovalec dogajanj, lahko zaznamo, da je šlo za nenavadno veliko primerov soočenja starega in novega. Nazadnjaškega in progresivnega. Etabliranega in prihajajočega.
Vojna v Vietnamu in protesti
V Vietnamu se je dogajala vojna, protivojni protesti v ZDA so trajali že nekaj let. Turbulentno in kultno leto 1968 se je začelo s februarsko fotografijo vietnamskega oficirja, ki na ulici ubija gverilca Vietkonga. Slavna fotografija, ki je prilila olje na protestniški ogenj. Duh kontrakulture in hipijevstva, kakršno se je dogajalo v ZDA, je bil inspirativen za mladež širom po svetu. Zanimivo, prve demonstracije v Evropi tistega leta so se zgodile marca na Poljskem. Povod je bila prepoved uprizarjanja gledališkega komada iz leta 1824, češ da je rusofobičen. Študentje in inteligenca so se dvignili, pri čemer ni odveč povedati, da se prvi incidenti omenjajo že leto prej.
Aprila 1967 so namreč v Varšavi nastopili Rolling Stones, tiste čase najbolj incidentna pop posadka, na katere koncertih so bili izgredi standard. To je bil obenem prvi pop koncert zahodnjaške zasedbe v vzhodnoevropski državi. »Rekli so, da je bil nastop tako dekadenten in obupen, da se kaj takega nikdar ne bo zgodilo v Moskvi,« je ob priložnosti povedal Mick Jagger. Dodajmo, da so v Jugoslaviji, natančneje v Zagrebu, Stonesi prvič nastopili šele leta 1976. Sredi marca so se začeli kuhati tudi študentski nemiri v Franciji, ki so se maja sprevrgli v zasedbo Sorbone oziroma v splošno stavko. Država je bila na robu revolucije, predsednik Charles De Gaulle pa je za krajši čas pobegnil v Nemčijo. Maja se je na Češkoslovaškem začela tudi praška pomlad, katere uvod je bilo sicer januarsko ustoličenje progresivnega Aleksandra Dubčka na položaju glavnega sekretarja Češkoslovaške komunistične partije. Program reform, ki jih je Dubček objavil maja, je sprožil dogodke, zaradi katerih so avgusta istega leta Rusi okupirali Češkoslovaško. To resda ni bila prva tovrstna akcija Moskve znotraj držav Varšavskega pakta (1956 se je podobno zgodilo na Madžarskem), vendar se je s Češkoslovaško solidariziral malodane ves svet. Vključno z Jugoslavijo, medtem ko je Albanija leta 1968 zaradi sovjetskega posredovanja izstopila iz Varšavskega pakta.
Nekaj kasneje so se prav tako nasilni študentski protesti (spopadi s policijo) zgodili tudi v Jugoslaviji. Glavni vzklik študentov v Beogradu je bil »Dol z rdečo buržoazijo!«, kar je bilo naperjeno proti privilegijem partijcev. Zadevo je razrešil Tito, ki je v TV-nastopu izjavil, da imajo študentje prav. Junija je v ZDA pod streli atentatorja padel Robert Kennedy, brat leta 1963 ubitega ameriškega predsednika Johna Kennedyja. Tudi mlajši Kennedy je napovedal kandidaturo za predsednika. Že prej, aprila, je ostrostrelec na verandi hotela ustrelil Martina Luthra Kinga, vodjo gibanja za državljanske pravice temnopoltih v ZDA. A seznam svetovno znanih nasilnih dejanj, ki so se zgodila leta 1968, so pa bistveno vplivala na kasnejšo zgodovino, s tem še ni končan. Maja je v veleblagovnici v Frankfurtu počila tudi prva bomba Rdečih brigad, pri dejanju sta sodelovala Andreas Baader in Gudrun Ensslin.
Vrenje na Irskem in prebujanje Slovenije
No, ni še konec nasilja. Leto 1968 se razume tudi kot leto, ko se je na Severnem Irskem začelo obdobje tako imenovanega severnoirskega konflikta. Oktobra 1968 se je v Londonderryju zgodil pohod katoliških Ircev oziroma gibanja za državljanske pravice. Demonstrirali so proti nasilnim metodam oblasti, ki pa so se povorke lotile s policijskim nasiljem, gumijevkami in vodnimi topovi. Protestniki so jim vračali z molotovkami. Ansambla U2 nemara ne bi bilo brez komada Sunday Bloody Sunday, ki je posvečen prav temu dnevu, znanemu tudi kot »dan, ko so se začele težave«. Še eno osebnost, ki je močno zaznamovala kasnejša leta, je treba omeniti. Sadama Huseina. Tudi njega je navrglo leto 1968 oziroma vojni puč v Iraku.
Slovenija je leta 1968 bila še zadržana. Reakcija na dogajanje se je zgodila šele leta 1971 z ljubljanskimi študentskimi protesti. Slovenske specifike prelomnega dogajanja pridejo na vrsto prihodnji teden, za začetek pa velja citirati tisti del pogovora z Darkom Štrajnom, v katerem govori o generacijskem konfliktu. O tem, da je v osnovi šlo za soočenje starih in mladih ljudi. Takole pravi: »Bili smo prva povojna generacija, ki je odrasla v prosperiteti. Verjetno je bila zabava v nekem širšem pomenu tisto, kar je pritegnilo široke sloje ljudi, vendar se tudi široki sloji niso zabavali povsem nereflektirano. Šlo je tudi za neko naravnanost proti sistemu, za osvoboditev od moralnih spon in moralizma, ki je narekoval odpovedovanje, delo in tako dalje. Šlo je za emancipacijo užitka.«
