(Sneg )

dela hišnim posestnikom Ljubljanskim mnogo preglavice in stroškov. Strehe kaj neprijetno pokajo pod težo na njih nakopičenega snega in precej drago se morajo plačevati delavci, da ogrebajo sneg raz streh, kakor tudi vozniki, da ga vozijo v Ljubljanico. Tudi s strehe nemške kazine že dva dni trebijo sneg. Danes dopoludne, ko so metali sneg s strehe na spodaj prizidani stekleni salon, ulomil se je pod težo snega velik kos lesenega stropa in pal na dolgo mizo, kjer navadno c. kr. častniki obedujejo, ter razdrobil je na mizi, katera je bila za obed že pripravljena, vse krožnike, steklenice z vinom, kozarce in pokvaril ves pripravljeni kruh. Škode je nad 40 gld. (...) Največje troške dela sneg mestni blagajnici Ljubljanski, kajti teden za tednom stanejo delavci nad 1000 gld. in snega je po vseh ulicah zmirom več.

Slovenski narod, 16. januarja 1885

(Sneževni teden)

sme se po pravici imenovati teden, ki ga bomo danes z božjo pomočjo dokončali. Sneg tukaj, sneg tamkaj, sneg na desno in levo, na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, povsod, povsod, kamor si le misliti hočeš, ga imajo toliko, da ne vedo kam z njim. Drevje jim lomi, po hišah strope in strehe udira; železnice je zametel, ceste in pota so kakor obzidane, koder so ga orali: kdo se bo torej čudil, če mu po mestih pri najbolji volji ne morejo biti kar hkrati kos! (…) Občudovali smo sinoči boritev, ki so jo imeli vozači snega z posipi, ki so se pred njimi in za njimi kar sproti delali po celem mestu, kakor tudi po predmestjih. (…)

Slovenec, 17. januarja 1885

(Snega)

je hudo veliko nasipalo, v časnikih beremo, da je v Ribnici po 2 metra visok, od Wurmberga, sv. Barbare, sv. Lenarta poročajo, da je mnoga drevja polomil in streh porušil.

Slovenski gospodar, 22. januarja 1885

(Ljudje padajo)

po ulicah, da je groza gledati; saj pa tudi ni čuda. Hud mraz, ki ponoči trotovar in cesto z ledeno skorjo prevleče, vmakne se popoludne in proti večeru za nekaj časa solnčnim žarkom ali kakemu dihljeju južne sapice; ledena skorja se otaja, da je drugo jutro tem bolj gladka in za hojo nevarna. Naših hišnikov je pa vrlo malo takih, da bi si zjutraj, kedar vstanejo, domislili, da je pred hišo vse gladko-ledeno in toraj potresti potreba. V resnici bi po celi Ljubljani hiše lahko na prste pošteli, kjer se redno vsako jutro trotovar posipa. Čudno in nerazumljivo, da so ljudje, ktere je treba k vsaki malenkosti priganjati.

Slovenec, 28. januarja 1885

25 ČLOVEŠKIH ŽRTEV

LJUBLJANA, 18. – Z velikimi napori so železničarji Slovenije obnovili železniški promet z Italijo in Avstrijo. Toda še vedno ni vzpostavljen promet Jesenice - Gorica. Šele danes se je po šestdnevnih naporih posrečilo vzpostaviti zvezo s Tržičem na Gorenjskem. Še težji je položaj v krajih, kjer ni železniških prog. Dolina Idrijce je popolnoma odrezana od sveta. Telefonske zveze z Idrijo še niso vzpostavljene. (…) Na Idrskem, Tolminskem, Bovškem in Kobariškem je povzročil sneg veliko škodo in človeške žrtve.

V Tolminu in okolici je sneg visok 2 metra, v Kobaridu 2,5, v Bovcu pa 3,5 metrov. Snežni zameti so ponekod dosegli višino 8 metrov. V vaseh Borjana, Žaga in Soča so plazovi odnesli več hiš. Po nepopolnih podatkih so plazovi odnesli; 13 hiš, 14 hlevov, 1 planinsko mlekarno in poškodovali okrog 20 hiš in 8 hlevov. Pod težo snega se je zrušilo 14 hiš.

Do sedaj so ugotovili 25 smrtnih primerov.

Poleg tega so plazovi odnesli 200 ovc in koz. Prebivalci tolminskega okraja skupno z borci Jugoslovanske ljudske armade neprestano čistijo poti. (…)

Zaradi hude nesreče, ki je zadela Slovenijo in zaradi nevarnosti poplav in plazov je vlada Slovenije imela danes izredno sejo ter sklenila, da se uvede splošna mobilizacija delovnih sil in transportnih sredstev. V ta namen je ustanovljena pri vladi posebna komisija, ki jo sestavljajo zastopniki najvažnejših ministrstev, sindikatov, OF in množičnih organizacij. Poleg tega so v vseh okrajih ustanovljeni posebni štabi, posebne smučarske skupine in reševalne skupine, ki bodo odšle na pomoč prizadetim vasem. Vladna komisija je takoj začela z delom . V Tolminu, Kobaridu in Bovcu, ki so najbolj prizadeti, so poslane skupine radiotelegrafistov na smučkah. Računajo, da bo pot do Bovca očiščena šele v 6 dneh. Ljudske oblasti bodo takoj začele reševati vprašanje preskrbe prebivalstva s hrano. V Tolminu in Kobaridu imajo samo za 6 dni hrane. (…)

Primorski dnevnik, 19. februarja 1952

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si