Od 39-letnega Jorga Garcie so se v solzah poslavljali žena Cindy, 15-letna hči Soleil in tri leta mlajši po njem poimenovani sin s sorodniki in prijatelji. Ugovori, da pomaga preživljati svojo ameriško družino, da ni bil nikoli zapleten v kriminalna dejanja in da so ga v ZDA pripeljali kot desetletnega dečka, niso preprečili, da bi po večletni bitki z imigracijsko birokracijo in kljub ženi, ki je ameriška državljanka, lahko ostal v ZDA. Kot ilegalca ga ni zaščitila niti zdaj ogrožena Obamova uredba, ki nezakonitim priseljencem omogoča podaljševanje bivanja in dela v ZDA, če so prišli v državo pred svojim 16. letom. Tako imenovani program DACA je zajel rojene po letu 1981, Jorge pa se je rodil dve leti prej.
Jorge bi se moral po sodni odločitvi vrniti v Mehiko že zdaj daljnega leta 2006, a je zaradi rojstva sina lahko ostal z obljubo, da bo po dogovorjenem roku prostovoljno zapustil ZDA. Tega ni storil, zato je ostal zabeležen v protiimigracijskih mlinih, izgonu pa se je izmaknil še v letih 2009, 2011, 2012 in 2014. Tokrat bi moral biti deportiran že novembra lani, a so mu dovolili z družino preživeti božič, ki pa je bil zaradi zavedanja, da bo tokrat družina zares razdrta, predvsem žalosten. Jorgova zgodba je ena izmed desettisočih, ki se vsak mesec zgodijo v ZDA. Tisto, kar v njej še bolj žalosti, pa je dejstvo, da so za medije zanimive praktično samo iz enega razloga: da se kaže na nečloveško naravo sedanjega stanovalca Bele hiše, pri čemer je razbita družina zelo pripravno orodje. Resnica pa je drugje. Ni nečloveški Donald Trump, nečloveška vse bolj postaja ameriška družba, zato je tudi lahko postal predsednik. Pretresljive priseljenske zgodbe so v državi, kjer je domorodcev po nikoli priznanem iztrebljanju ostala le peščica, mnogo starejše od Trumpovega enoletnega mandata. Neslavni rekord izgona pa pripada prav Obami, ko je leta 2012 moralo ZDA zapustiti 409.849 ilegalnih priseljencev. Brez videoposnetkov na najvplivnejših svetovnih televizijah.
