Pomembna je nevednost, ki je kulturno pogojena: izraz agnotologija je skoval ameriški profesor zgodovine znanosti s Stanforda prof. Proctor, prihodnost bo pokazala, da gre za izjemno vplivnega misleca naše dobe. Agnotologija pomeni študij kulturno povzročene nevednosti, predvsem z objavljanjem netočnih ali zavajajočih znanstvenih informacij. Tudi to bi lahko bila beseda leta, enako kot fake news. Gre za res razširjen fenomen našega časa, za številna področja življenja obstajajo močni interesi, da »ne bi vedeli«. Tudi druge sorodne teme, na primer kognitronika – popačenje slike sveta zaradi medijsko-informacijske deformacije, namernega sejanja dvoma, zanikovalske kampanje ipd., so pri nas žal prav spektakularno zapostavljene, glede na vpliv na družbo. Morda jih nekako oplazi v svojih razmišljanjih vsaj Renata Salecl.
Vse to niso naključni pojavi, od nevednosti ima nekdo korist, prav pride tudi ideologija prenosa celotne odgovornosti kar na »svobodnega« potrošnika samega. Seveda potem lahko določena industrija počne marsikaj. Vse to ima še kako pogubne posledice na vse nas kot družbo, znani so okoljski problemi: že kritično globalno segrevanje, nekoč ozonska luknja, kisli dež itd., potem je tukaj tobačna industrija, ki brez vseh namernih laži in zavajanj že dolgo ne bi mogla prodajati svojega izdelka v najbolj smrtonosni in zasvojljivi obliki, industrija sladkih pijač ne bi mogla sipati s tovornjaki sladkorja vanje… Seznam je dolg in se le še daljša.
Če se vrnemo k cepljenju, bi morala tudi medicinska stroka kritično pogledati v ogledalo in priznati, da so bile v obdobju dolge in intenzivne pandemske panike (gripe H5N1, H1N1, ptičja, prašičja…) narejene napake. Tudi neprepričljivo nastopanje stroke v javnosti, na primer ge. Čadonič Špelič in co., je povzročilo padec zaupanja. Menim, da javnost sploh ni dobila zadostnih pojasnil o poteku in ozadju dogodkov, novinarji pa niso zadeve dovolj globoko preverili. In je šlo vse v pozabo brez epiloga, kjer bi stroka javnosti dala nujno potrebna pojasnila. Če strnem ključno ugotovitev izjemnega raziskovalnega članka D. Cohen v BMJ leta 2010, je šlo za dvojno vlogo nekaterih funkcionarjev SZO, ki so imeli konflikt interesov (spremenili so smernice leta 2004 in pogoje stopenj alarma SZO, kar je sprožilo pogodbe nakupa cepiv in oseltamivir (oziroma tamiflu). Ni naključje, da od razkritij članka D. Cohen dalje ni več pandemij.
Zaradi nekega ustaljenega konformizma – žal tudi stroke – o tem ni bilo nič slišati v Sloveniji, saj prepogosto le v majhnih krogih ocenjuje samo sebe in se nekritično treplja po ramenih. Danes o tisti paniki slišimo le nekaj takega: »Bolje je biti na varni strani.« Naj omenim, da na primer Poljska ni kupila pandemskih cepiv, ne tamifluja. Kritične glasove se pri nas rado izobči, utiša, ignorira in pride do negativne selekcije v škodo vseh. Tudi to je stalen problem v majhni in zelo prepleteni Sloveniji: razkritja in upoštevanje konfliktov interesov. A dogajajo se ves čas, tobačna industrija je leta 2016 plačala raziskave na EF (Domadenik), ki so »seveda« ugotovile, kar jim ustreza, tobačna menedžerka pa danes vodi onkološko društvo (2017), itd.
Boj za pravo znanost – proti nevednosti, ki nas vse ogroža, in dosledno upoštevanje konflikta interesov je dejansko naloga vseh.
Luka Šolmajer, Ljubljana
