Bitcoin je za običajne denarne transakcije skorajda povsem neuporaben. Zakaj? Za potrditev vsake transakcije morate odšteti približno 20 evrov in za njeno veljavnost počakati približno 4 ure (najdlje tudi več kot dva dni). Nadalje, za potrditev ene bitcoin transakcije je potrebnih približno 242 kilovatnih ur električne energije (za primerjavo: v letu 2016 je vsak državljan Slovenije povprečno na dan porabil 17 kilovatnih ur). Veriga blockchain (glavna knjiga vseh transakcij) je trenutno »dolga« 180 gigabajtov, to pa za uporabnike pomeni precejšnjo zasedbo prostora na njihovih računalnikih.
Torej, z bitcoinom se vam ne splača na kavo, k frizerju, v špecerijo in tako naprej. Če pa bi bitcoin vendarle prevzel vlogo plačilnega sredstva, bi poraba energije dobesedno eksplodirala, veriga blockchain bi se podaljšala na več terabajtov, potrditveni časi pa bi se še podaljšali. Kriptovalute so torej valute samo po imenu, dejansko pa so za običajnega uporabnika povsem neuporabne. No, ni čisto tako. Zelo so »uporabne« kot špekulativno finančno sredstvo.
Gospod Pirc in drugi apologeti kriptovalut se morda niti ne zavedajo, na kako nevarnem terenu so se znašli. Če se trend evforije kupovanja kritovalut na 7545 svetovnih kriptoborzah obrne navzdol – prvi znaki puščanja kriptobalona so že krepko vidni – lahko iz tehnoloških junakov hitro postanejo grešni kozli, kajti na finančnih borzah so pogosto prisotna najnižja človeška čustva, zlasti ko ljudje zgubijo vse, kar so »v dobri veri« vanje vložili. Zato je najmanj nepošteno, da gospod Pirc in drugi strastni zagovorniki kriptovalut ljudem slikajo »gradove v oblakih«. Prav je tudi, da bi si ti strokovnjaki za kriptovalute razjasnili razliko med »ponudbo in povpraševanjem« ter špekulacijami, kajti ta je včasih zares majhna.
Tehnologija blockchain (veriženje blokov) bo zagotovo preživela, saj je uporabna na marsikaterem področju. Bližajoči zlom kriptotrgov pa bo na to področje za dolgo časa vrgel zelo slabo luč. A tudi drugi finančni trgi so vse bližje velikemu padcu. Bo potem kdo lahko rekel, da so kriptovalute krive za vse? Morda pa bomo potem končno spoznali, da denarja ne moremo jesti. Morda to zveni logično, a v današnjem ekonomskem sistemu se zdi, da je denar (v kateri koli obliki) edino merilo in cilj vseh ekonomskih aktivnosti. V resnici so pomembne dobrine, še zlasti najosnovnejše: hrana, voda, zdravila, oblačila, stanovanje. Vprašajte najrevnejše ljudi.
Rok Kralj, Kamnik
