Med drugim lahko iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2014 razberemo, da se 7,9 odstotka Slovencev med 15. in 24. letom starosti spopada s simptomi depresije, pri starejših starostnih skupinah je ta številka precej nižja. Vsako leto več kot 300 Slovencev naredi samomor, še 25-krat toliko jih samomor poskuša narediti, poroča NIJZ.
Zaradi intenzivnega razvoja možganov so najstniki nestabilni, nepredvidljivi in težavni. Možgani v tem času vsrkavajo in si zapomnijo tako stres in probleme kot lepe doživljaje. Najstniška impulzivnost in napačne odločitve niso značajske napake, ampak posledica nevroloških sprememb v možganih (vir: dr. Ana Kandare Šoljaga).
Mladostnik, ki je v stiski, mora to najprej prepoznati sam pri sebi, potem pa poiskati pomoč, kar je lažje reči kot storiti. Ob morebitni stiski se bo mladostnik po pomoč obrnil k nekomu, ki mu res zaupa. To pa so hkrati tudi ljudje, ki bodo velikokrat mladostnikovo stisko opazili, še preden jo ta sam pri sebi prizna.
Zaradi nezaupanja marsikateri dijak ne bo stopil do učitelja ali psihologa. Kljub temu šole niso ravnodušne do tega pojava. Profesorji so pozorni in velikokrat opazijo stisko dijaka ter mu skušajo pomagati. Sčasoma si pridobijo pri dijaku nekaj zaupanja in mu lahko svetujejo, govorijo z dijakovimi starši ali ga napotijo k šolskemu psihologu.
Za svoje duševno zdravje lahko ogromno naredimo sami. Lahko si poiščemo hobi, se začnemo ukvarjati s kakšnim športom ali kakršno koli dejavnostjo, v kateri bomo uživali in bo preusmerila naše misli. Žal ogromno mladih izbere spanje kot aktivnosti za sprostitev, saj se tako odmaknejo od stresa in težav, toda ta odmik večinoma ne pomaga pri njihovem reševanju, temveč težavo le preloži. Enako je pri uživanju mamil in alkohola. Zato menim, da so hobiji in športne aktivnosti boljša izbira. Mladostniško obdobje je polno stresa in stisk. Zato je v tem času pomembno, da dovolimo drugim, da nam pomagajo, in tudi to, da si znamo pomagati sami.
