Zavezo, ki si jo je zadala vladajoča koalicija in jo tudi zapisala v koalicijsko pogodbo, in sicer da bo spremenila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, je, sicer pozno, a vendarle, (skoraj) izpolnila. Danes je novelo potrdila vlada in jo poslala v državni zbor. Ta jo bo obravnaval po rednem postopku, predvidoma aprila, na svoji zadnji seji v tem sklicu.
K spremembam zakonodaje, ki bi zagotovile učinkovitejši okvir za delo komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so Slovenijo pozvali tako v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj kot v skupini držav proti korupciji pri Svetu Evrope.
Jasno določena pravila igre
Spremembe v noveli tako zadevajo tudi postopke imenovanja namestnika in predsednika KPK. Predsednik republike Borut Pahor je namreč neuradno in uradno predlagal spremembo tega postopka, ker je premalo pregleden. V postopku izbire namestnika in predsednika KPK ima namreč izbirna komisija veliko moč, a hkrati nobene odgovornosti, predsednik države pa lahko njeno mnenje zgolj sprejme ali zavrne, je večkrat poudaril Pahor. Novela tako natančno opredeljuje pogoje za imenovanje članov senata in ločuje kandidacijski postopek od postopka imenovanja. Jasneje so opredeljene tudi pristojnosti predsednika republike.
V vladi – pravosodni resor vodi Goran Klemenčič, nekdanji šef KPK – so prepričani, da novela na splošno ustvarja pogoje za učinkovitejše delo KPK, saj natančno določa pravila postopkov ter pravice obravnavanih oseb, natančneje pa opredeljuje tudi ukrepe KPK in jim nalaga nove.
Komisija bo tako lahko odslej odločala o zadevah, ki jih določa zakon, in o tistih, o katerih bi morala po presoji posameznega funkcionarja. Senatu se ne bo več treba ukvarjati z rutinskimi zadevami in manj pomembnimi primeri. Po drugi strani pa bo lahko KPK izvajala tudi sistemske nadzore ter dajala predloge za razrešitev ali za uvedbo revizije. Novela prav tako širi obveznost poročanja o lobiranju tudi na interesne organizacije, za katere lobirajo zaposleni, zastopniki ali predstavniki. KPK bo prav tako lahko razširila nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarja na njegove družinske člane. Razširjen pa je tudi seznam oseb, za katere veljata nezdružljivost funkcij, omejitev poslovanja ter sprejemanja daril.
Štefanec trdi, da KPK ni sodelovala, kar ne drži
Tisti, ki jih nova zakonodaja najbolj zadeva, KPK, so nad spremembami »izjemno razočarani«, saj – v nasprotju z vlado – menijo, da jim zakon odvzema pristojnosti. Trdijo, da pri pripravi novele niso sodelovali, kar sodeč po dokumentaciji, ki smo jo pridobili na Dnevniku, ne drži. Prav tako niso omenili, da se je predsednik KPK Boris Štefanec, kot smo razkrili v Dnevniku, junija sestajal s parlamentarnimi strankami in se poskušal dogovoriti, da bi prek amandmajev v novo zakonodajo vnesli tiste njegove predloge sprememb, ki jih na pravosodnem ministrstvu niso upoštevali.
V KPK tako kot edini pozitivni del novele izpostavljajo pravno podlago za pridobivanje podatkov iz javnih baz in za njihovo objavo v erarju. Sicer pa so prepričani, da naj bi se KPK odslej s korupcijo na ravni posameznika (predsednika vlade, ministra, predsednika uprave…) borila le še z načelnimi mnenji. Spomnimo, da je bila točno tako zakonodaja urejena do leta 2010, načelna mnenja KPK pa so tedaj imela tolikšno težo, da so jih v svojih sodbah citirala tudi sodišča.
Ker pomembni primeri KPK (Bratušek, Zalar, Janša, Janković…) padajo na sodiščih, so si na KPK želeli, da bi novela jasneje opredelila pravila v postopkih. Medtem ko so v vladi prepričani, da so to storili, v KPK trdijo nasprotno. Tudi prenos nekaterih pristojnosti (manj pomembnih zadev) in sprejemanje končnih dokumentov nova zakonodaja prenaša s senata na strokovne sodelavce KPK ter jim nalaga tudi odgovornost – in prav to Štefanec opredeljuje kot »nedopustno«.
V Transparency International po drugi strani menijo, da novela vsebuje najnujnejše popravke trenutne ureditve na tistih delih, kjer so se od zadnjih sprememb pokazale največje pomanjkljivosti v praksi. »S tega stališča je novela dobra in potrebna,« je dejal Sebastijan Peterka iz društva. »Ureja pristojnosti KPK v primerih sumov kršitve zakona, kjer so predvideni postopki bolj jasni in zasledujejo ravnotežje med javnim interesom in interesom preiskovancev. To je do zdaj predstavljalo težavo pri učinkovitem delovanju KPK,« je izpostavil. Kot pozitivne novosti je naštel še ureditev pravne podlage za erar, nadzor nad premoženjskim stanjem, spremembe pri imenovanju funkcionarjev KPK… »Trenutno ne vidimo točk, kjer bi se zakonski okvir s to novelo slabšal,« je prepričan.
