Hrvaški premier Andrej Plenković je danes ponovil, da si je vlada predvsem prizadevala, da kriza v največji hrvaški družbi ne bo negativno vplivala na celotni gospodarski in finančni sistem. Ocenil je, da so v 10 mesecih od uveljavitve zakona, znanega kot lex Agrokor, v svojih prizadevanjih tudi uspeli. Pričakuje, da bo kmalu dosežen sporazum o poravnavi ter da bodo vsa podjetja iz sestave koncerna uspešno poslovala in obdržala delovna mesta, ne da bi potrebovala denar iz državnega proračuna.
Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo, podjetništvo in obrt Martina Dalić je na seji izpostavila, da je poslovanje koncerna stabilizirano predvsem zaradi posojil, ki jih je Agrokor dobil junija lani. Celotni lanski kreditni aranžma je znašal 1,06 milijarde evrov, od česar je nova zadolžitev obsegala 530 milijonov evrov, preostalih nekaj manj kot 480 milijonov evrov pa je bilo namenjenih refinanciranju dolgov iz časov pred imenovanjem nove uprave 10. aprila lani.
Dalićeva je potrdila, da je koncern porabil 150 milijonov evrov posojil za poplačilo dolgov dobaviteljem iz obdobja pred prihodom izredne uprave. Pojasnila je, da so v obdobju izredne uprave dobaviteljem poplačali povprečno polovico dolgov - male dobavitelje so izplačali v celoti, medtem ko postopek plačevanja dolgov srednjim in večjim dobaviteljem še poteka.
Lex Agrokor določa, da mora izredna uprava predložiti končni predlog poravnave zagrebškemu sodišču za gospodarske zadeve najpozneje do 10. aprila. Zakon predvideva tudi možnost podaljšanje roka za največ tri mesece. Prvi predlog poravnave, ki ga je decembra lani predstavil izredni pooblaščenec hrvaške vlade za Agrokor, Ante Ramljak je naletel na ostro nasprotovanje dobaviteljev, ki niso zadovoljni s predlaganim odstotkom odpisa terjatev.
