Apple se je odločil izkoristiti enoletno okno za vračilo dobička iz tujine, ko je davčna stopnja namesto 21-odstotne 15,5-odstotna. Z davčno reformo v ZDA se je davčna stopnja na dobiček tamkajšnjih podjetij sicer znižala s 35 na 21 odstotkov.

Apple namerava letos tako v ameriško davčno blagajno plačati 38 milijard dolarjev od dobička na tujem. Obenem pa mu nov davčni zakon menda prinaša 42 milijard dolarjev davčnih prihrankov.

Zaradi davčnih olajšav je tehnološki velikan napovedal, da bo skoraj vsem od 138.000 zaposlenim, ki jih ima po svetu, plačal po 2500 dolarjev v svojih delnicah.

V ZDA namerava porabiti 30 milijard dolarjev za kapitalske naložbe, med katerimi je omenjeni novi korporacijski kampus, sedanjim 84.000 zaposlenih po ZDA pa se bo kmalu pridružilo še 20.000 delavcev večinoma v tehnični podpori. To so sicer delovna mesta, ki letno delavcu prinesejo le okrog 36.000 dolarjev.

Glavni izvršni direktor Appla Tim Cook je dejal, da je podjetje zgodba o uspehu, ki se lahko zgodi le v Ameriki, in izrazil ponos, da gradijo na dolgi zgodovini podpore ameriškega gospodarstva. V naslednjih petih letih bo Apple predvidoma ameriški ekonomiji prispeval skupaj 250 milijard dolarjev.

Kljub kritikam pa je Cook zavrnil možnost selitve proizvodnje s Kitajske v ZDA. Applove iphone na primer oblikujejo v kalifornijskem Cupertinu, proizvajajo pa jih v tovarnah tajvanskega Foxconna na Kitajskem. Cook je dejal, da ne gre le za cenejšo delovno silo, ampak dejstvo, da so Kitajci pač zelo dobri pri izdelavi 200 milijonov iphonov na leto.