Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović je danes začela tridnevni uradni obisk v Bosni in Hercegovini prav v času, ko tam razpravljajo, ali je njen obisk pri turškem predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu v Ankari prejšnji teden pomenil tudi poskus vpletanja v notranjepolitične zadeve v BiH. Sprašujejo se, ali je šlo za poskus doseganja sprememb volilnega zakona v BiH ob pomoči turškega vpliva na vodstvo Bošnjakov. Erdogan je po srečanju sicer dejal, da Bosni ne želijo postavljati smernic, in je soglašal s srečanjem najvišjih predstavnikov BiH, Hrvaške in Turčije, ki naj bi se zgodilo do konca februarja in na katerem naj bi se pogovarjali o oblikah pomoči BiH pri izvajanju nujnih reform. Posredniška misija Grabar-Kitarovićeve v Ankari je bila posebno negativno sprejeta pri delu bošnjaškega naroda v BiH, poskuse vpletanja v notranjepolitične zadeve pa so kritizirali tudi v Republiki Srbski ter nekateri hrvaški politiki v BiH.
Grabar-Kitarovićeva je danes po uvodnem srečanju s tremi člani predsedstva BiH v Sarajevu zavrnila očitke, da se je s svojimi izjavami o potrebi po spremembah volilnega zakona v BiH vpletala v njene notranje zadeve. Dejala je, da ne želi vsiljevati hrvaških stališč pri spremembi volilne zakonodaje, ki je po njenem ključni izziv za BiH.
Čas je do začetka maja
Hrvaška se je s svojo ustavo zavezala, da bo branila interese rojakov v drugih državah, zaščita enakopravnosti in konstitutivnosti Hrvatov v BiH pa je med prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, ki jo soustvarja predsednica države. Povezanost Hrvaške s političnimi dogodki v BiH narekujeta tudi daytonski in washingtonski sporazum, ki sta prinesla mir v BiH. Visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko je po srečanju z Grabar-Kitarovićevo dejal, da si hrvaška predsednica prizadeva za reformo volilne zakonodaje zaradi stabilnosti v regiji in da ne gre za čisto notranjepolitično vprašanje.
Predsednik predsedstva BiH in njegov hrvaški član Dragan Čović (HDZ BiH) je po srečanju z Grabar-Kitarovićevo dejal, da je optimističen in da naj bi spremembe volilnega zakona sprejeli do začetka maja, kar je skrajnji rok pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami.
Razkol med Hrvati v BiH
Kandidaturo za hrvaškega predstavnika v predsedstvu BiH je sicer že napovedal poslanec v spodnjem domu parlamenta BiH Željko Komšić, ki je bil v dveh mandatih že hrvaški član predsedstva BiH. Obakrat je zmagal z glasovi Bošnjakov, na položaju pa ni imel podpore HDZ BiH, ki je največja hrvaška stranka v BiH. Komšić je izjavil, da je Grabar-Kitarovićeva pri Erdoganu lobirala samo za stališča Čovića in HDZ. Na Hrvaškem medtem opozarjajo, da so spremembe volilne zakonodaje v BiH nujne tudi zaradi stabilnosti države, ker bi se v nasprotnem lahko poglobila kriza v odnosih med Bošnjaki in Hrvati. To bi ogrozilo prizadevanja za približevanje BiH evroatlantskim povezavam in vplivalo na stabilnost v regiji, ki ji grozijo tudi odcepitvena stremljenja Republike Srbske. Pričakovati je okrepljene diplomatske akcije mednarodne skupnosti za spremembe volilne zakonodaje, a takrat z rešitvijo verjetno ne bo zadovoljna nobena stran, le potrdilo se bo, da BiH ostaja na pol protektorat z mednarodno upravo.
