Bližajo se zimske olimpijske igre in v kinematografe prihaja film o enem največjih škandalov v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Film Jaz, Tonya pripoveduje zgodbo o umetnostni drsalki Tonyi Harding, ki je bila tabloidna zvezda zimskih olimpijskih iger leta 1994 v Lillehamerju. Bila je svetovna podprvakinja leta 1991, prva ameriška drsalka, ki je na tekmovanju skočila trojni aksel, nastopila je na olimpijadi v letih 1991 in 1994. Toda v zgodovino športa se je zapisala kot umetnostna drsalka, ki je hotela namerno poškodovati svojo tekmico Nancy Kerrigan, da bi se zagotovo uvrstila na olimpijado. Njen tedanji mož Jeff Gillooly je prijatelja pregovoril, da je tekmico počakal po treningu in jo s kolom udaril po kolenu z namenom, da bi jo poškodoval. Na srečo je zgrešil, Nancy je dobila le modrice, obe sta se uvrstili na olimpijado na Norveškem, kjer je Nancy Kerrigan osvojila srebrno medaljo, Tonya Harding pa je bila osma. Tekmo ženskih umetniških drsalk je spremljalo rekordno število novinarjev, saj so vsi hoteli v živo spremljati boj drsalk. V medijih je bila Hardingova vedno »slaba punca«, Kerriganova pa elegantna princesa; prva iz revne delavske družine, druga iz popolne družine iz predmestja.
Po olimpijskih igrah so moža Tonye Harding obsodili na dve leti zapora zaradi zarote, drsalka, ki je vedno trdila, da o napadu ni vedela nič, pa je dobila tri leta pogojne kazni, 100.000 dolarjev denarne kazni, 500 ur javnih del in dosmrtno prepoved nastopanja v profesionalnem drsanju. Od tedaj si prizadeva oprati svoje ime, tudi s projekti, kot je biografski film, ki je celo prejel zlati globus za stransko vlogo in v katerem pripoveduje zgodbo o tem, kako jo je zlorabljala mama in kako so živeli v najbolj umazanem barakarskem naselju. Njena mama je v intervjujih po premieri filma pretekli teden to zanikala, češ da nikoli ni zlorabljala otrok in da so živeli v novi mobilni hišici. S hčerko ni govorila že petnajst let, prav tako ni videla vnuka.
Tonya Harding je v nedavnem intervjuju za ABC dejala, da je od trenutka, ko je na ameriškem državnem prvenstvu skočila trojni aksel in postala zvezda, njeno življenje postalo popolna zmešnjava: »Nisem vedela, komu lahko zaupam, komu ne. Zdelo se mi je, da se moje življenje odvija, ne da bi me kdo vprašal, kaj želim.« Za incident pred olimpijskimi igrami pa je dejala, da je vsakdo odgovoren za svoja dejanja in da jo je ta dogodek zaznamoval za vse življenje.
Obe bi radi pozabili na dogodek
Hardingova se je od napadalnega moža ločila, se ponovno poročila, a se po enem letu spet ločila. Svojo družinsko srečo je našla šele pred sedmimi leti, ko se je v tretje poročila z nekoliko starejšim Josephom Priceom in rodila sina. Preživljala se je kot boksarka, pa tudi kot delavka v proizvodnji in blagajničarka. Sedaj je odločena, da bo svojo preteklost pustila za seboj. Prevzela je možev priimek in od svojega piarovca zahtevala, da mora vsak novinar, ki bi jo prosil za intervju, podpisati izjavo, da je ne bo spraševal o preteklosti, sicer bo kaznovan s 25.000 dolarji. Predstavnik, ki jo je spremljal vse od škandala leta 1994, je zaradi teh zahtev nemudoma odstopil.
Njena nasprotnica Nancy Kerrigan ob premieri filma ni hotela biti del ponovne medijske vročice. Medijem je dejala, da o tem nima kaj povedati ter da filma ni videla, ker je zelo zaposlena. A tudi ona je v letih, ko je nehala tekmovati, dobro unovčila tabloidno slavo. Nastopila je denimo v epizodi resničnostnega šova Kardashianovih, bila pa je tudi tekmovalka šova Zvezde plešejo. Sicer je poročena s svojim bivšim agentom in imata tri otroke. O zimskem škandalu pa nenehno ponavlja, da je bila žrtev, a da ta zgodba ni več del njenega življenja. Podobno je zatrdila tudi Tonya Harding, ki si najbolj želi, da bi obe lahko dogodek pustili za seboj in uživali v družinskem življenju.
