Podrta drevesa ptujske tržnice dajo veliko misliti. V dani situaciji samodržnost mestne vlade ni glavni problem, treba se je vprašati, kako je možno, da se je to sploh lahko zgodilo. Odgovor je, da je demokracija tako zastavljena, da so vlade od mest pa do držav le instrumenti kapitalistov, ki nam vladajo. Zato smo ljudje v Sloveniji izgubili zaupanje v politiko in na volišče pride manj kot 50 odstotkov ljudi, kar pomeni, da tisti, ki vladajo, nimajo resnične podpore ljudi. Ti je niti ne potrebujejo, kajti resnična oblast so kapitalisti, ki se v javnosti ne pojavljajo vsak dan, nam pa krojijo naš vsakdan. Če bi bila ustava napisana tako, da bi lahko ljudje mestno vlado tudi odpoklicali, potem bi drevesa na ptujski tržnici ostala. Strokovno lahko rečemo, da med volilci in izvoljenimi ni »povratnega pravnega vpliva«, izvoljena oblast ima v rokah škarje in platno ter dela, kot se ji zljubi, brez soglasja ljudi.

Kapitalkracija je zgradila termoelektrarno TEŠ 6, dala je uporabno dovoljenje za tovarno strupenih snovi na Vrhniki. Ni treba imeti doktorata, da nekdo lahko razume, da morajo biti strupene tekočine varovane pred razlitjem tako, da je ves objekt postavljen na betonski osnovi, z meter visokimi zidovi in vstopno klančino za tovornjake, kar preprečuje možnosti razlitja tekočin v naravo. Če bi bil objekt na Vrhniki narejen po meri zdrave pameti, razlitja ne bi bilo. Bil je narejen po meri razmišljanja kapitalkracije: »minimalni ekonomski vložek, maksimalni zaslužek«.

Kapitalkracija nam vlada s trdo roko: vsakih nekaj let se v Sloveniji poviša meja dovoljenega hrupa, povišajo se vrednosti dovoljenih pesticidov v podtalnici, kajti kapitalkracija je ugotovila, da je bolezen eden najdonosnejših virov zaslužka: ljudem je treba prek medijev oglaševati nezdravo hrano, treba je z gnojnico in pesticidi zastrupljati prst in potem se zdravila ne veliko prodajajo. Zdravniki so postali lakaji farmacevtskega kapitala, ki jih vodi na »izobraževanja« v eksotične dežele in jih izobražuje o tem, kako je treba za vsako bolezen predpisati natančno določeno zdravilo. Medtem ko se parametri za osnaženost okolja zvišujejo, se parametri za določene bolezni znižujejo, seveda farmacija potrebuje čim več bolnih ljudi in to ji tudi uspeva: zdravstveno stanje prebivalstva v Evropi zadnjih 25 let se slabša.

Kapitalkracija meri uspešnost naroda in države v družbenem bruto prihodku, koliko ljudi je nesrečnih, bolnih in umrlih, je ne zanima. Padla drevesa na Ptuju so jasen znak, da je kapitalkracija uničevalni in nekonstruktivni način vladanja. Kapitalkracijsko vodenje moramo videti kot opozorilo, da bo treba korenito spremeniti naš način gledanja na družbo in spremeniti ustavo tako, da bo omogočila vpliv ljudi na odločitve vladajočih struktur in tudi njihov odpoklic. Kapitalkracija duši človekovega duha in ga prisiljuje v odnos, v katerem človek postane le »stvar«, ki je potrebna za doseganje dobička. Če ta »stvar« zboli ali umre, to sploh ni problem.

Na trgu dela je veliko »stvari«, ki so nezaposlene in iščejo delo. Degradacija ljudi v objekte ni v skladu z naravo stvarstva, narava nam to sporoča vsakodnevno v obliki podnebnih sprememb, katerih delni vzrok je tudi kapitalkracijsko razmišljanje o smislu življenja, ki za tako misleče pomeni »imeti denar«. Življenje je veliko več od denarja. Tega se očitno mestna oblast na Ptuju kakor tudi vlada v Ljubljani ne zavedata. Treba bo preusmeriti pozornost od dobička k ljudem. Zdravje in sreča ljudi sta merilo uspešnosti neke družbe in države. Reforma slovenskega zdravstva ni v zgraditvi novih bolnišnic in zdravstvenih ambulant, ampak je v razvoju zdravega življenjskega sloga, zmanjšanju onesnaženja okolja in biološkem kmetijstvu.

Padla drevesa na Ptuju pomenijo padec zdrave pameti in zdravega konstruktivnega pogleda na življenje. So dokaz, da formula neoliberalizma »denar = življenje« ne deluje. Formula, ki deluje, je »narava + zdravje + sreča = življenje«. Te formule danes naših otrok v šolah ne učimo. Namen šole je ustvariti delovno silo za potrebe kapitalkracije. Veliko bo treba spremeniti, če želimo zaživeti v slogi z naravo in soljudmi. Zagotovo vodilne funkcije zahtevajo ljudi, ki imajo razvito čustveno inteligenco in empatijo do soljudi. Pilot in vlakovodja morata opraviti veliko testov, če hočeta prevažati potnike, politik na občinski ali državni ravni, ki vodi mesto ali državo, pa takšnih testov ne potrebuje, ker je le »vzvod« kapitalkracije, za katero so življenje, zdravje in sreča na zadnjem mestu.

Srečko Šorli, Idrija