Politiki pogosto opozarjajo, kako pomembni sta za družbo »kultura in prosveta«, a kaj ko na to po izvolitvi praviloma pozabijo, so včeraj družno opozorili trije sindikati javnega sektorja od šestnajstih, kolikor jih je za prihodnjo sredo napovedalo največjo stavko v poosamosvojitveni Sloveniji.
Z varčevalnimi ukrepi vzeli dve milijardi ...
Visokošolski sindikat (VSS), sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (Vir) ter sindikat kulture in narave (Glosa) so včeraj skupaj zahtevali, da vlada uresniči obljube in odpravi več let znane plačne anomalije, pravično uredi razmerja, odpravi varčevalne ukrepe iz leta 2012, dvigne minimalno plačo in ohrani enoten in stabilen plačni sistem. »Trdijo, da bo za naše zahteve šla skoraj milijarda evrov, pozabijo pa povedati, da so nam z varčevalnimi ukrepi vzeli več kot dve milijardi evrov,« je bilo slišati med drugim.
Marko Marinčič, VSS, je s podatki dokazoval, da delež BDP za visoko šolstvo pada, namesto da bi naraščal. Vse manj denarja za to področje je privedlo do tega, da na številnih univerzah kar 90 odstotkov denarja porabijo za plače, ponekod celo 97 odstotkov. Posledica tega je, da si morajo učitelji in raziskovalci sami plačevati udeležbo na konferencah, sami kupovati knjige in drugo gradivo. »Minister Koprivnikar pa ob tem cinično pripominja, da bodo na univerzi morali sami zagotoviti denar za izvajanje pedagoškega in raziskovalnega dela, če ga bodo vsega porabili za plače. Ali to pomeni, da vlada že računa na šolnino?« je dejal. Poudaril je tudi, da primerljivost z zdravniki visokošolskim učiteljem in asistentom priznava že kolektivna pogodba. »Ne bomo pa dopustili, da drugi ne bodo dobili nič, recimo hišniki, čistilke, kuharice, računovodje in drugi delavci v sramotno podplačani skupini J.« Stavko sta podprla ljubljanski in mariborski rektor, primorski pa (še) ne.
Do česa je privedlo vladno razbijanje enotnega plačnega sistema s priboljški za zdravnike, je ilustriral s primerom visokošolskega asistenta na medicini, z magisterijem, specializacijo in strokovnim izpitom. »Ker je zaposlen na fakulteti, je bil uvrščen v 34. razred. Če bi se zaposlil v zdravstvenem domu, bi bil kot začetnik takoj uvrščen v 43. razred, imel bi za 42 odstotkov višjo plačo. Če bi delal kot specialist, bi se uvrstil v 50. plačni razred in imel za 87 odstotkov višjo plačo. Čez dve leti pa bi (po 12 letih dela) zaradi možnosti napredovanja, ki je kot asistent na fakulteti nima, napredoval v 55. plačni razred. Njegova plača bi se tako povečala za 107 odstotkov,« je bil natančen Marinčič. In vendar ta asistent zdravnike v zdravstvenem domu izobražuje, je poudaril.
Predstavniki sindikatov so opozorili tudi na primere dolgoletnih anomalij, ki jih vlada kot take prepoznava, a ne stori nič, da bi jih popravila. Višji knjižničarji, ki so končali višjo šolo, je povedal Janez Dolinšek iz Glose, opravljajo enako delo kot diplomirani bibliotekarji, toda z napredovanji lahko za razliko od bibliotekarjev dosežejo le za devet razredov nižji plačni razred (vsak razred pomeni 4 odstotke osnovne bruto plače, op.a.). Podobna krivica se dogaja tudi visokošolskim knjižničarjem. V nasprotju s knjižničarji v splošnih knjižnicah so uvrščeni v plačno skupino J. Tisti v plačni skupini D imajo več možnosti napredovanja in s tem čez čas precej boljše plače.
