Okrepitve turške vojske so prispele na mejo s Sirijo. Začetek vojaške operacije, s katero namerava turški predsednik Recep Tayyip Erdogan uničiti »teroristično vojsko« na severu Sirije, je le še vprašanje časa. Na nov, sicer omejen napad na kurdska ozemlja na območju mest Afrin in Manbiž se Turčija pripravlja zato, ker so po oceni Ankare ponovno ogroženi njeni nacionalni interesi. ZDA so se namreč s koalicijo držav, ki se bojujejo proti Islamski državi, odločile vzpostaviti 30.000-glavo Sirsko mejno stražo, v kateri bodo prevladovali njihovi sirski kurdski zavezniki iz Ljudskih obrambnih enot (YPG). Sirsko bojišče, kjer se po porazu Islamske države še naprej krešejo interesi svetovnih in regionalnih sil glede prihodnosti režima Bašarja Al Asada, utegne tako postati še bolj zapleteno.
Dolgotrajni trn v peti Ankare
Polovico enot nove mejne straže bodo popolnili veterani iz uporniških skupin Sirskih obrambnih sil, v katerih prevladujejo prav borci YPG. Eden izmed temeljnih interesov turške politike pri vpletenosti v sirsko državljansko vojno je preprečiti vzpostavitev teritorialno povezanega območja pod nadzorom Kurdov, ki bi segalo od sirsko-iraške meje do Sredozemskega morja. Zato so leta 2016 že sprožili kopensko ofenzivo »Ščit Evfrata«, v kateri so večinoma napadali položaje YPG, pa tudi območja Islamske države.
Turčija je bila ves čas nezadovoljna, ker ZDA urijo in oborožujejo enote YPG, ki jih sama razume kot teroristično organizacijo in podaljšek v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK). Lani je ameriška administracija zaradi zbliževanja s Turčijo in blaženja napetosti z Rusijo obljubila, da bo prenehala oboroževati YPG. Vendar teh aktivnosti dejansko ni ustavila.
Turško svarilo Washingtonu
Erdogan tako v zadnjih dneh že pripravlja teren za novo vojaško ofenzivo na sirskem ozemlju, odnosi med Turčijo in ZDA pa so se ponovno zaostrili. Turški predsednik je napovedal uničenje »teroristične vojske« na severu Sirije, saj nikakor ne namerava dopustiti, da bi obstoj YPG dobil legitimnost v očeh mednarodne javnosti. Ostro je posvaril vse zaveznike, naj se Turčiji ne postavijo na pot: »Ne prisilite nas, da pokopljemo tudi tiste, ki se postavljajo na stran teroristov. Naše operacije se bodo nadaljevale, dokler ne bo na naših mejah niti enega samega terorista več, ne le teh 30.000.«
Erdogan je svarilo jasno uperil proti ZDA, ne pa proti Iranu in Rusiji, ki sta že obsodila ameriške namere in jih označila kot vmešavanje v sirske notranje zadeve. Moskva podobno kot njen zavezniški Asadov režim v Damasku ocenjuje, da lahko vzpostavitev enot Sirske mejne straže vodi do poskusov delitve države in podaljševanja konflikta. Da bi lahko vzpostavitev mejnih obrambnih sil vodila v delitev države, pa ocenjuje tudi glavni mirovni pogajalec za sirsko opozicijo Nasr Hariri.
