Če ste se kdaj sprehodili po Ižanski cesti v Ljubljani, potem vas je nos zagotovo opozoril tudi na pekarno Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC) Ljubljana, kjer kruh in pekovsko pecivo pripravljajo učitelji in dijaki centra. Pred kratkim so ljubiteljem kruha in slaščic pot do njih vsaj v metaforičnem smislu še nekoliko olajšali, saj so izdali tudi knjigo KRUHarije & CUKRnije, v kateri je zbranih več kot sto receptov. Slaba polovica jih je posvečena kruhu, druga polovica pa je namenjena sladicam. Nas je zanimal kruh.
Vešče gospodinje, ki so se odločile, da bodo kruh pekle same, največkrat pravijo, da se tega naučiš s prakso. Spoznati moraš moko, to, kako se kruh odziva na druge sestavine, in pečico ter s prsti usvojiti mesenje, da pa se pospešiti tudi prakso, če se boste peke kruha lotili s pomočjo kakšne knjige. Ena takšnih je knjiga KRUHarije & CUKRnije, ki najprej pojasni nekaj osnov, od sestavin do postopkov, nato pa hitro preide na recepte, med katerimi so tako klasični hlebci, kot je kmečki kruh, črni kruh, rustikalna bageta kot vrste kruha, ki so postale popularne šele v zadnjih letih, na primer ajdov kruh z orehi, soržični kruh in khorasanov kruh. Recepte, ki so klasično zloženi, spremljajo tudi drobtinice oziroma okvirčki z dodatnimi nasveti ter enostranske fotografije končnega izdelka, da boste vedeli, do kakšnega rezultata morate priti. Za nekaj priporočil smo povprašali tudi Miša Kolarja iz BIC Ljubljana, vodjo pekarske delavnice in učitelja peke ter edinega avtorja receptov za kruh v knjigi.
»Za pripravo pekovskih izdelkov si moramo vzeti čas in v tem uživati. Aroma sveže pečenega kruha pričara vzdušje domačnosti. Preden se lotimo peke, je pomembno tudi, da izberemo kakovostne sestavine, ki jih bomo uporabili, sploh ko gre za moko. Na trgu je pestra ponudba moke in mnogo je zelo kvalitetne. Sam se najraje odločam za nakup moke pri mlinarjih, ki ponujajo domačo slovensko moko,« pravi, večjih težav pri peki kruha pa ne vidi. Če seveda znamo dobro opazovati dogajanje, kot na primer kdaj je kruh narasel za polovico, in če dobro poznamo delovanje pečice, da bo izdelek optimalno pečen.
»Preden se začetnik loti peke, je fino, da natančno prebere uvodne kratke razlage posameznih faz tehnološkega postopka. Kaj pomeni mesenje, kaj vzhajanje, pečenje. S tam podanimi informacijami bo pridobil dovolj informacij, da bo lahko izvedel postopek, opisan v receptu od začetne faze do končnega izdelka. Recepti so precej podrobno zapisani, prav tako so nazorno opisani zahtevnejši postopki – listanje, pletenje.« In kateri je najljubši njemu? »Težko bi opredelil, kateri recept je meni osebno najbolj pri srcu, saj za vsakim obstaja zgodba in razlog, zakaj je bil vključen v knjigo. V šolskih delavnicah si prizadevamo za pripravo kruha iz kakovostne moke slovenskega izvora, zato so tudi v knjigi predstavljeni recepti za ajdov kruh z orehi, rženi kruh, soržični kruh. Hkrati se že precej časa ukvarjamo s pripravo kislega testa in tudi priprava tovrstnega kruha je v knjigi predstavljena. Predstavljeni so nekateri izdelki, ki se že tradicionalno pripravljajo ob praznikih, na primer poprtnik ob božiču. Z dijaki smo obiskali Finsko in Francijo ter tam spoznavali pekovske izdelke in tudi nekaj tipičnih tamkajšnjih izdelkov je predstavljenih v knjigi. Seveda pa je bilo treba predstaviti tudi kak pleten pekovski izdelek, ki ni le paša za oči, ampak dokazuje, koliko ustvarjalnosti dopušča poklic peka.«
