Vsekakor mora ostati prepovedano. Pošiljanje SMS-sporočil je seveda poglavje zase, o tem niti ne bi razpravljal. Kar zadeva vgrajene oziroma prostoročne telefone, se mi zdi voznikovo klicanje nevarno, ker to že pomeni nekaj tipkanja in preusmerjanja pozornosti s ceste. Sprejemanje klicev pa niti ne, kajti gre le za pritisk na »sprejmi« ali »ne sprejmi«. Pogovor po telefonu pa lahko nekako enačimo s pogovorom s sopotnikom v avtu. Vse je približno enako moteče.
Ampak vi opozarjate, da za voznika ni moteče le telefoniranje.Tako je. Vožnja sodobnih vozil z vsemi možnimi funkcijami, ki jih ponuja avtomobilski računalnik na različnih zaslonih na armaturni deski, zna biti resnično zelo nevarna. Voznik se na koncu bolj poglablja v zaslon na dotik kot na cesto. Koliko tipk je treba pritisniti, da si na primer zvišaš temperaturo. Nastavitev radia in iskanje postaj ali medija za predvajanje glasbe je cela umetnost. Sekunde pa tečejo in hitro se zgodi, da brez nadzora prevozimo tudi sto metrov. Tu so še različni meniji, z enega zaslona preideš na drugega, z drugega na tretjega. Na zaslonu lahko nenehno nekaj iščeš. Pa na primer gumb za vklop vseh štirih utripalk. Prej je bil velik in viden. Zdaj je skrit med številnimi drugimi gumbi. In spet iščeš.
Kar spet pomeni preusmerjanje pozornosti.Seveda. In avtov s takšno opremo je vse več, ker je vse cenejša, jo imajo tako tisti iz srednjega kot tudi že nižjega cenovnega razreda. Pri čemer je treba upoštevati, da te v veliki meri kupujejo tudi starejši ljudje. Veliko časa potrebujejo, da se uporabe računalnika navadijo. Medtem pa se lahko zgodi marsikaj. Kdo ve, kolikokrat v tem času voznik med iskanjem po zaslonu zapelje čez sredinsko črto ali na bankino. A običajno starejši teh težav ne razglašajo zaradi strahu, da ne bi na koncu ostali še brez vozniškega dovoljenja.
Torej si tudi s tega stališča lahko le želimo, da bi nas avti čim prej vozili sami?Že res, ampak takšna vozila bo vseeno imelo morda pet ali deset odstotkov ljudi. 50 do 60 odstotkov bo imelo taka, o kakršnih govoriva zdaj, drugi pa (še vsaj deset ali dvajset let) še vedno zastarela na tem področju. Slednja bodo na koncu še najbolj enostavna za upravljanje.
Kje je torej rešitev?Avtomobilska industrija bi morala najprej popolnoma poenotiti osnovne funkcije. Do zdaj to velja le za pedala za zavoro in plin, vedno sta na istem mestu. Kar zadeva drugo – še smerokaza nimajo vsi avtomobili na istem mestu. Enako je z brisalci in tako naprej. Mnogi menjajo avte na dve ali tri leta, pri čemer se dve leti navajajo, kje je kaj. In drugič – med vožnjo bi morale biti na zaslonih določene funkcije, ki so nepomembne, blokirane. To pa je že stvar zakonodajalca, ki mora natančno in čim prej določiti, katere. Enako kot na primer že velja za gledanje filma v avtu: ta možnost obstaja, ampak ko voznik spelje, se mu film ugasne. To bi morali nemudoma urediti. Ne pa čez deset ali dvajset let, ko bomo šteli nesreče, seveda tudi smrtne, ki so se zgodile, ker voznik ni gledal na cesto. mfr
