Nadzorni odbor novomeške občine se je lani med drugim lotil pregleda poslovanja zdravstvenega doma (ZD) v letih 2013 do 2015. Predsednik odbora Dušan Černe omenja enajst »kršitev in nepravilnosti«, ki so se sistemsko ponavljale skozi nadzorovano obdobje, med drugim nenamensko porabo sredstev, drobljenje računov in zavajanje z neustrezno vsebino, oddajanje naročil med seboj povezanim ponudnikom ter plačevanje višjih zneskov, kot predvidevajo sklenjene pogodbe.

Zdravstveni dom je takrat vodila Milena Kramar Zupan, zdaj direktorica novomeške bolnišnice, ki očitke odločno zavrača. Nadzorni odbor, ki po njenih besedah niti ni usposobljen za nadzor tako kompleksnega sistema, ne more opravljati nadzora nad delom, ki ni vezano na porabo občinskih sredstev. »Kaže pa na poskus oblatiti moje vodenje, katerega rezultat je bil, da se je ZD iz velikega izgubaša prelevil v najboljši zdravstveni dom v Sloveniji,« trdi Kramar-Zupanova.

Trije ponudniki z istim priimkom

Po Černetovih besedah je zdravstveni dom, denimo, za investicijsko vzdrževanje pridobil tri ponudbe v vrednosti okoli 20.000 evrov. Vsi trije ponudniki so imeli isti priimek, prijavljeni so bili na istem naslovu, znesek pa je bil tik pod mejo, ki jo določa zakon o javnem naročanju. »V enem primeru je šlo tudi za drobljenje računov, tako da lahko spet sklepamo, da je šlo za izogibanje zakonu o javnem naročanju.«

Kot v odzivnem poročilu na ugotovitve nadzornega odbora pojasnjuje Kramar-Zupanova, je bilo od leta 2010 izvedenih za več kot 11 milijonov evrov javnih naročil za različne investicije, vzdrževalna dela, nabavo storitev in opreme, med njimi nekaj izjemno zahtevnih. »V nasprotju s prakso v javnem sektorju nasploh pri nas ni šlo za prekoračitve vrednosti investicij in druge znane probleme. V vseh teh letih na področju javnega naročanja ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Celo več, ureditev tega področja so pristojni organi nadzora pohvalili kot vzorno.«

Za poslovna darila več kot 15 tisočakov

Kar dobrih 12 tisočakov naj bi v letu 2014 znašali računi za organizacijo in izvedbo prireditve ob zaključku energetske sanacije zdravstvenega doma. A Kramar-Zupanova pojasnjuje: »Pri naročanju objav v medijih je šlo tudi za primere preventivnega ozaveščanja na področju zdravja. V ta sklop spada tudi upravičena prireditev ob zaključku več kot dva milijona evrov vredne energetske sanacije stavbe.«

Leta 2015, ko je po podatkih nadzornikov zdravstveni dom iz tržne dejavnosti pridobil 1,2 milijona evrov, naj bi za poslovna darila in darila za upokojence namenil več kot 15.600 evrov. Černe med primeri nenamenske porabe omenja tudi naročilo oblikovanja novoletnih čestitk, predavanja o komunikaciji, nakup darilnih setov, vodenje raznih prireditev. »Ali je pozitiven odnos do zaposlenih, da so udeleženi v ustvarjenem dobičku iz storitev, pridobljenih na trgu, res nenamenska uporaba sredstev? Ne, šlo je le za korekten odnos do njih. In na to sem ponosna,« pravi nekdanja direktorica in dodaja, da zaradi ustvarjanja dobička ni trpel niti en pacient. »Nasprotno, izvedli smo veliko programov, ki jih zdravstvena blagajna ni plačala, dobiček pa investirali v opremo, prostore in ljudi.«

Prijava računskemu sodišču, policiji, KPK

Nadzorni odbor je zavzel stališče, da je bil del sredstev, pridobljenih na trgu, vendarle nenamensko porabljen. Med temi prihodki namreč velik del predstavljajo najemnine, za katere pa odlok o preoblikovanju zdravstvenega doma ter zakon o javnih financah določata, da se lahko tako pridobljena sredstva porabijo za vzdrževanje in investicijska vlaganja, pojasnjuje Černe in dodaja, da so morali kar enajstkrat posredovati, preden so dobili vso želeno dokumentacijo.

Tedanja pravnica in poslovna sekretarka Katarina Drenik, zdaj pomočnica direktorice v zdravstvenem domu, trdi, da so vsa sredstva porabili namensko. »Očitek, da nismo posredovali zahtevane dokumentacije, ne drži. Prvi obisk pri nas je bil 10. oktobra 2016, ko smo jim predali vso zahtevano dokumentacijo. Nato pa smo na podlagi dopisov za dopolnitev sproti pošiljali, kar so zahtevali.« Nadzorni odbor se za kazenske ovadbe ni odločil, je pa s končnim poročilom seznanil računsko sodišče, komisijo za preprečevanje korupcije in policijo.