To, da je zastirka že nekaj let nujna oprema vseh modernih vrtov, je seveda jasno. Toda z zastirko iz sena lahko uredite vrt tudi tam, kjer ga nikoli ni bilo. In to brez neštetih samokolnic zemlje, ki bi jih morali navoziti denimo na travnik, ki ga želite spremeniti v vrt. Celo brez lopate rezače, s katero bi obrnili travno rušo, da bi na površino dobili prst. Za vrtiček na travniku je dovolj že bala sena.
Metoda je v resnici precej stara in jo je do potankosti izpilila ameriška vrtnarica Ruth Stout, kraljica zastirke, kot ji pravijo. Rodila se je leta 1884, živela 96 let. Izučena knjižničarka se je z vrtnarstvom srečala, ko sta se z možem tik pred drugo svetovno vojno iz New Yorka preselila na kmetijo v Connecticutu. Sprva je vrt obdelovala tradicionalno. Toda ni bila preveč uspešna, saj je morala vsako leto najprej počakati, da ji sosed pride zorat velike vrtne površine. A sosed je vedno zamujal, zato je vrtnine sadila zelo pozno. Tako se je spomladi 1944 odločila, da ne bo čakala na orača niti ne bo vrta prekopala sama. Posadila je seme, ga pokrila s slamo in čakala, kaj se bo zgodilo. Na njeno veliko začudenje je tisto leto pridelala več zelenjave kot prej. Tako se je rodila ideja o vrtu brez dela, kjer vse potrebno opravi zastirka. Članek o tem je sprva pisala v vrtnarske revije, nato pa je izdala nekaj knjig, ki so postale temelj tega načina vrtnarjenja. Da bi dokazala, da se lahko uspešno vrtnari tudi na tak način, je del svojega vrta obdelovala tradicionalno, del pa le z zastirko in na obeh pridelala veliko zelenjave.
Njena metoda vrtnarjenja je bila bolj ali manj obskurna vse do začetka tega stoletja, ko je permakultura postala vrtni trend, zastirka pa tako pomembna kot motika. Na tak način vrtnari tudi najbolj znana hrvaška vrtnarica Kornelija Benyovsky Šoštarić.
Ena bala za hišni vrt
Metoda z zastirko je uporabna, tudi kadar želimo v vrtiček spremeniti travnik za hišo. Ker je letos zima mila in vlažna, je pravi čas, da se s slamo ali senom začne urejati vrtiček na travniku. Spletni preizkuševalci metode Ruth Stout imajo le en zelo pomemben nasvet: če mislite, da je dovolj deset centimetrov sena, ga raje nasujte dvakrat toliko. Debelejša ko je plast, manj možnosti je, da bo čez zastirko zrasel plevel ali trava. Poleg tega se bodo spodnje strani hitreje spreminjale v kompost, zastirka pa bo zadrževala več vlage.
Spomladi sadike posadimo kot na tradicionalen vrt. Del zastirke odmaknemo, posadimo sadiko ter zastirko previdno položimo nazaj. Vsako leto po potrebi dodajamo slamo ali seno, tako da je zastirka vedno enako debela.
Največji problem pri taki zasnovi vrta je seveda, kje dobiti slamo ali seno. A tudi to ni več problem: bale prodajajo v oglasnikih, obstaja pa tudi specializirano podjetje, ki po vsej Sloveniji dostavlja bale slame in sena.
