Letošnja zima je res daleč od zim, ki smo jih vajeni, saj januarja tudi v Ljubljani že cvetijo zvončki. »Temperature zraka v letošnji zimi so bolj podobne tistim, ki jih imamo običajno v zgodnji pomladi,« je razložila Andreja Sušnik, agrometeorologinja z Agencije RS za okolje. Tople razmere pa ne vplivajo le na nevarnost epidemije gripe, temveč imajo velik vpliv tudi na rastline. Te naj bi bile v fazi mirovanja nekje od začetka oktobra do konca marca, torej tedaj, ko so zunaj navadno temperature pod lediščem. S tem pa je letos velik problem. »V primerjavi s povprečjem je bila letos skoraj polovica manj mrzlih dni. Najbolj so k velikim odklonom prispevali nadpovprečno topla oktober in november ter zadnja dekada decembra in prva dekada januarja, ko so povprečne dnevne temperature presegle dolgoletno povprečje tudi za deset stopinj,« je dejala agrometeorologinja.
Posledica tega je, da so zacveteli zvončki, trobentice, odpirajo se brsti borovnic in nekaterih lesnatih trajnic. Rastline so že fiziološko aktivne. Kar ne bi bilo nič čudnega, če bi živeli na Primorskem, v celinskem delu Slovenije to ni običajno. »To niso ugodne razmere za prezimovanje rastlin, saj jih lahko morebiten prihod hladnega vremena poškoduje,« je opozorila Andreja Sušnik.
Nevarnost za sadno drevje
Mila zima še posebno ni dobrodošla za sadno drevje: »Sadna drevesa v začetku zime najprej preidejo v fazo fiziološkega mirovanja, za kar je potrebna določena vsota temperatur pod plus pet stopinj. Jablane potrebujejo od 45 do 60 dni, hruške 45, češnje od 30 do 45 dni. Ta odmerek mraza je potreben za normalno rast in cvetenje v naslednji vegetacijski dobi. V tem času nastanejo pod vplivom mraza pomembne kakovostne spremembe v brstih. Če je zima mila in brsti niso izpostavljeni dovolj dolgo nizkim temperaturam, nastanejo motnje, ki se kažejo v zakasneli vegetaciji, slabi olistanosti dreves ter neenakomernem razvoju cvetnih brstov.« Topla zima lahko poškoduje tudi ozimne posevke, saj ob otoplitvah navadno izgubijo odpornost proti mrazu. »Ob trenutni zmanjšani odpornosti bodo posevki lahko ogroženi, če bo sledila močna in nenadna ohladitev, kar sredi zime ne more biti nobena redkost,« opozarja Andreja Sušnik. Pri tem je še posebna oteževalna okoliščina to, da ni snega, kar pomeni, da so rastline popolnoma izpostavljene temperaturnim nihanjem. »A tudi če zapade obilen sneg in snežna odeja obleži, tveganje za uspešno prezimitev ne bo izključeno. Obilna založenost tal z vodo in splošna oslabljenost rastlin pod snežno odejo ustvarjata zelo verjetne pogoje za pojav snežne plesni, ki lahko v najhujšem primeru močno poškoduje posevke.« Posledice tople zime bomo čutili tudi pozneje. Če denimo lani zaradi hladne zime ni bilo veliko polžev, se nam letos obeta veliko škodljivcev. Pomladne temperature ne bodo zmanjšale populacije škodljivcev, kot bi to storil mraz. Kot opozarja agrometeorologinja Sušnikova, bodo kmetje in vrtnarji posledice občutili že spomladi: »Mila zima lahko sproži večjo populacijo že takoj na začetku vegetacijskega obdobja in možnost razvoja več različnih razvojnih stopenj posameznih škodljivih vrst hkrati. To je lahko neugodno predvsem v trajnih nasadih.«
