Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme pesnik, dramatik, prevajalec in publicist Boris A. Novak za izjemen literarni opus, s katerim slovensko literarno in kulturno krajino pomembno oblikuje že 40 let, nazadnje z objavo monumentalnega epa Vrata nepovrata. Z veliko nagrado pa je upravni odbor Prešernovega sklada ovenčal tudi baletnega solista, koreografa in režiserja Janeza Mejača, obenem dolgoletnega vodjo ljubljanske baletne hiše. Nastopil je v 84 solističnih vlogah, ki jih je oblikoval s 26 domačimi in tujimi koreografi, »s svojim neizmerljivimi plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami pa je zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja«, piše v utemeljitvi.
Male nagrade Prešernovega sklada gredo letos v roke akademskega snemalca Marka Brdarja za dvoletni filmski opus, kamor štejejo med drugim Cvitkovičeva Družinica, Burgerjev Ivan in Škafarjeva Mama, igralca Mateja Puca za vloge zadnjih dveh let v Mestnem gledališču ljubljanskem in dramatičarke in performerke Simone Semenič za bogat ustvarjalni opus zadnjih dveh let. Prejmejo jih še koreografinja in baletna solistka Valentina Turcu za vrhunske dosežke, še posebno za dramsko zasnovo baleta Evgenij Onjegin, fotograf Boris Gaberščik predvsem za delo pri serijah Solve et Coagula in Von Dieser Welt ter intermedijska umetnica Maja Smrekar za večletni projekt K-9_topologija.
»Letošnje nagrade brez programskega ali 'ideološkega' namena strokovnih komisij obsegajo tudi pogosto spregledana umetniška področja, kot sta fotografija ali intermedijska umetnost, zato so vrata slovenske umetnosti letos še posebno široko odprta,« je izbor komentiral predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.
Problematična spolna uravnoteženost
Upravni odbor, ki je mandat prevzel jeseni 2016, imen nagrajencev sicer ni razglasil že 3. decembra oziroma dva meseca pred podelitvijo nagrad na predvečer Prešernovega dne, kot predvideva lani sprejeti zakon o Prešernovi nagradi. Kot je pojasnil Möderndorfer, je ta rok glede na delo komisij odločno prezgoden. Odbor je kritičen tudi do novega načela spolne uravnoteženosti tako pri sestavi področnih komisij kot nagrajencev, ker zmanjšuje strokovnost področnih komisij. »Umetnost ne pozna političnega ne spolnega predznaka. Umetnost je umetnost,« je prepričan predsednik.
Izpostavil je sicer tudi dobrodošle pridobitve novega zakona, ki naj bi v praksi zaživel naslednje leto. Namesto dosedanjih štirih strokovnih komisij jih bo o nagrajencih prihodnje leto odločalo šest: poleg že obstoječih komisij za glasbo, književnost, likovno in scensko umetnost naj bi pridobili še komisiji za avdiovizualne umetnosti, torej film, ter za arhitekturo in oblikovanje. Ukrep prinaša poskus odpravljanja problema slabše zastopanosti nekaterih umetniških profilov med nagrajenci, pa tudi razbremenitev dela nekaterih komisij. Število nagrad ostaja nespremenjeno.
Novost bo še, da lahko upravni odbor odločitve o nagrajencih sprejema le na osnovi predlogov strokovnih komisij, ne pa zgolj po lastni presoji in celo brez pozitivnega mnenja področne komisije, kot se je zgodilo leta 2014 pri nagradi Jožetu Možini. Obveljalo bo tudi upoštevanje triletnega, in ne več zgolj dvoletnega obdobja umetniškega ustvarjanja v primeru male nagrade, kar bolj ustreza naravi ustvarjanja na področjih z daljšim produkcijskim ciklom, kot sta denimo film in arhitektura.
