Politična prihodnost Tunizije je po sedmih letih od odmevne arabske pomladi, ki se je začela z obrobnim protestnim samozažigom uličnega prodajalca zelenjave, znova negotova. Varčevalni ukrepi, visoka stopnja brezposelnosti, ki je v nekaterih regijah že 25-odstotna, ter rastoča inflacija krepijo nezadovoljstvo Tunizijcev z rezultati upora, ki je izbruhnil ob izteku leta 2010 in začetku leta 2011 in v nekaj tednih opravil s skoraj četrtstoletno vladavino Zineja Al Abidina Ben Alija. Tunizijci so nezadovoljni z novo oblastjo, ki je Ben Alija po njegovem prebegu v Savdsko Arabijo v odsotnosti sicer dvakrat obsodila na dosmrtno ječo, malo pa storila, da bi njeni državljani živeli bolje.
Zaradi povišanih davkov so se protestniki zbrali na ulicah več mest že v začetku minulega tedna, oblasti pa so se odzvale z vodnimi topovi in aretacijami. Ostro posredovanje so upravičevale s kriminalnimi dejanji demonstrantov, saj so nekateri nemire izkoristili za plenjenje trgovin ter zažigali pnevmatike in smeti po glavnem mestu. Sama obletnica strmoglavljenja Ben Alija minulo nedeljo pa je minila v množičnem protivladnem protestu v Tunisu s prižganimi baklami. Varnostne sile so demonstrantom preprečile dostop na avenijo Habiba Bourguibe, kjer so se odigrali ključni protesti pred sedmimi leti. V nemirih je bil po navedbah tunizijskega notranjega ministrstva ubit en protestnik, ranjenih je bilo več kot sto policistov, okoli 400 aretiranim na prejšnjih demonstracijah pa se je v nedeljo pridružilo še nadaljnjih osemsto. Množično nedeljsko protestno gibanje je bilo tudi posledica združenega poziva sindikata UGTT in nekaterih političnih strank, skupaj z najmočnejšo opozicijsko Ljudsko fronto, naj Tunizijci izrazijo nezadovoljstvo s sadovi pri njih sprožene arabske pomladi ob njeni sedmi obletnici.
Dovolj hrane za nezadovoljstvo
Tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi si je za obeležitev obletnice izbral obisk mladinskega centra v delavski četrti Tunisa, ki so ga protestniki oplenili in razbili prejšnji teden. Pred tem je vlada obljubila finančno podporo najrevnejšemu sloju prebivalcev ter brezplačni dostop do zdravstvenih storitev brezposelnim. Dogovor o tem so sprejeli na sobotnem srečanju vlade s predstavniki sindikatov in podjetij.
Po nadaljevanju nemirov v noči z nedelje na ponedeljek je včerajšnji dan v prestolnici minil mirno, nadaljujejo pa se medsebojna obtoževanja med političnimi akterji. Koalicijska islamistično obarvana stranka Enada, ki se zgleduje po iranski revoluciji in muslimanskih bratih, je najbolj glasna pri obtoževanju opozicijske Ljudske fronte, gibanja, ki je leta 2012 predvolilno združilo ducat tunizijskih levo usmerjenih strank. Zatrjuje namreč, da je sedanji socialni revolt skupaj z nasiljem njeno maslo. Tunizijce je sicer najbolj vznemirila podražitev goriva in osnovnih potrošniških dobrin.
Država sama je strmoglavljenje dolgoletnega avtoritarnega režima, drugače kot denimo Libija ali Sirija, premostila brez krvavih notranjih spopadov, a ni rešila temeljnih gospodarskih težav. Napadi militantnih skupin v letu 2015 pa so močno prizadeli zanjo vitalne prihodke iz turizma, ki si navkljub izboljšani varnosti še ni opomogel.
